Krožna pot iz Mislinje čez vrhove zahodnega Pohorja do Rogle in nazaj.

V soboto sva se z Marjanom odpravila na krožno pot po Pohorju. Pohorje sem imel že nekaj let v načrtu, vendar se mi je vsakič izmuznilo. Tokrat sem določil datum, preučil zemljevid, poklical Marjana in pot pod noge. Vremenska napoved je bila odlična in čakal naju je lep vikend v hribih. Odločil sem se za zahodni del, ki vključje tudi vse najvišje vrhove in Lovrenška jezera. Začela sva v vasi Zgornje Dovže. Najprej sva se povzpela na vrh Velika Kopa (1524m), nadaljevala proti Črnemu Vrhu (1543m) in se spustila do Ribniške koče. Od tu sva nadaljevala čez Ribniški vrh (1537m), Ribniško sedlo in Črno Mlako do Lovrenških jezer. Po ogledu jezer, ki res očarajo pohodnika sva nadaljevala v smeri proti Rogli. Tu sva zvečer v čudovitem smrekovem gozdu ob potočku prenočila. Postavila sva šotor, skuhala večerjo, se pogrela ob ognju in ob 22:15 sem “štemal” kot ubit. No, Marjan ni uspel zaspati tako hitro in baje se je matral vse do treh zjutraj. Nič ne vem o tem.

[Show slideshow]

Ob 6:45 sem sva se zbudila in sonce je že obsijalo vrhove smrek. Neprecenljiv pogled, ki pa mi ga ni omogočil Mastercard. Marjan je malce zaspan najprej opazoval moje kuhanje čaja nato pa omagal in še 40 minut trdno spal. Ta čas sem raziskoval okolico in kopičil sončno energijo. Zjutraj je bilo še vedno precej sveže zato se je bilo treba kar ogreti. Pospravil sem ognjišče, se zahvalil naravi za lep sprejem in po zajtrku sva nadaljevala pot proti Rogli.  Na Rogli sva se ustavila le za trenutek in spet sva jo popihala po poti v gozd, ki pelje nazaj v dolino proti Mislinji. Od Mislinje do vasi Dovže pa naju je čakala še naporna 4 kilometrska pot po asfaltu. Ob 14:30 sva prispela do avta. Prvi dan sva hodila cca.8 ur in pol, drugi dan pa 5 ur. S težkim nahrbtnikom na ramah sva opravila kar pošteno delo. Pohorje se vsekakor splača obiskati spomladi, ko se narava prebuja. Še nikoli nisem videl toliko mravljišč kot na Pohorju. V kolikor pa ste bolj tihi pohodnik boste z lahkoto lahko opazovali tudi različne ptiče in srne. Edini minus je zopet virus imenovan človek, ki se s štirikoleniki preganja po Pohorju, uničuje steze, plaši živali in izgleda prav debilno tam gor. Tudi Pohorje bi vsekakor vključil v svoj predlog zaprtja gorskih predelov Slovenije za ves promet. Kazen za kršitev – zaseg motornega vozila in mesec dela z gozdarji v gozdu. Ampak čudak sem seveda jaz ker imam take predloge. Narobe svet.

[Show slideshow]

Iz Ljubljane čez Polhograjsko in Škofjeloško hribovje ter nazaj.

Razdalja: 80km
Čas na kolesu: 3:26 min.
Povprečna hitrost: 23,44 km/h
Maksimalna hitrost: 64,2 km/h

Danes sem se odločil, da prevozim že eno malo bolj konkretno turo na kolesu. Odpravil sem se na krožno pot iz Ljubljane. Pot me je vodila iz centra Ljubljane v Podutik, čez Preval ( 369m ) v Stransko vas in naprej po cesti do Polhovega Gradca. Od tu sem se povzpel do cekvice Sv. Lenart ( 861m ) na Črnem vrhu. Spustil sem se in nadaljeval do Pasje ravni na višini cca. 1000 metrov. Pot se je naprej spustila do vasi Lučine in naprej skozi dolino potoka Mala voda do Polhovega Gradca. V Ljubljano sem se vrnil po isti poti. Zanimivo pa je, da sem sabo vzel fotoaparat v katerem ni bilo baterije in tako sem lahko naredil le nekaj posnetkov s telefonom, ki pa je imel že tudi precej prazno baterijo. Rezultat so slike, ki izgledajo kot bi jih nekdo narisal. Ves čas na poti me je spremljal  smrad gnojnice, ki jo trenutno zlivajo po vseh obdelovalnih površinah in travnikih. Na koncu sem imel že precej utrujene noge in ko sem po stopnicah nosil kolo me je že kar pošteno navijalo v noge. Prelep dan na kolesu ni kaj.

[Show slideshow]

Marko, Jure, Jernej in Sergio Tacchini na Voglu.

Pred kratkim sva se z Mojco mudila v Polju. Srečala sva moja stara soseda, sošolca in prijatelja Jerneja in Jureta. V prijetnem spomladanskem večeru ob pivu in pizzi smo se dogovorili, da se odpravimo smučat. Takoj v ponedeljek sem oba poklical in dogovorili smo se za četrtek. Najprej smo se zmenili za Krvavec vendar smo kasneje izvedeli, da tam isti dan poteka državno prvenstvo. Gremo rajši na Vogel. Rečeno storjeno in včeraj smo se zgodaj zjutraj odpravili na Vogel. Odprava je bila legendarna ker sem jaz nazadnje smučal pred šestimi leti, Jernej pred dvanajstimi leti, Jure pa je vmes celo nekaj posmučal. Skratka obetal se je zanimiv dan, bolj srečanje veteranov. Midva z Jernejem sva bila še brez smučk in na srečo ja na vrhu delovala še ena izposojevalnica. Dobila sva neke Fisher carving smučke, ki naj bi bile po zagotovilih dekleta “solidne”. Nameraval sem si izposoditi nekaj najboljšega vendar kot ponavadi pač niso imeli moje velikosti. Dugače pa sem prvič smučal s carving smučkami in po cca. šestih vožnjah sem ugotovil, da lahko samo z rotiranjem telesa naredim veliko dela. Cool. Vreme je bilo odlično, Julijci v beli preobleki so blesteli. Blesteli pa smo tudi mi, ki smo popoldan bili skoraj edini trije smučarji, ki so še smučali. Poleg nas si lahko opazil samo še nekaj bordarjev, k i pa so se zadrževali na poligonu. Končali smo ob 15:30 in se do 16:30 še malo posončili na terasi. Hudo, drugo leto pa bo smučanja sigurno več.

[Show slideshow]