Iz Tržiča na planino Konjščica

Na spustu s planine se odprejo pogledi na Košuto.

Zopet so me zamikali hribčki okoli Tržiča in odločil sem se za eno ta hitro. Malo sem pregledal terene in ugotovil, da s kolesom še nisem bil na planini Konjščica. Z avtom sem se odpeljal v Tržič od koder sem se z gorskim kolesom odpeljal proti Dolžanovi soteski. Že kar nekaj obiskovalcev si je ogledovalo zanimivo sotesko reke Tržiške bitrice, jaz pa sem takoj navil tempo in švignil mimo.

Tunel v skali in obiskovalci Dolžanove soteske.

Kolesaril sem mimo vasi Dolina in nadaljeval naprej ob Bistrici proti Jelendolu. Opazoval sem kako žubori reka in se polagoma začel vzpenjati. Hitro sem bil v Jelendolu. Pri zapuščeni hiši kjer priteče potok Stegovnik sem nadaljeval naravnost in začel z malo bolj konkretnim vzponom. Makadam je zahteval kar pošteno pritiskanje. A v senci mogočnih smrek in pogledov na zelenje je vzpon mineval res hitro.

Makadam do Jelendola.

Malo višje sem na odcepu nadaljeval naravnost in kmalu so se odprli pogledi na Košuto v daljavi. Ves čas nisem srečal nikogar. V miru sem nadaljeval z vzponom in sčasoma pribrcal do odcepa za planino Konjščica.

Pogled na Košuto.

Pravljična kočica ob poti.

Tu se je kvaliteta makadama malo poslabšala in srečal sem kar nekaj avtomobilov. Zdelo se mi je, da bom na planini vsekakor srečal pohodnike z avti. Že sem videl kako so parkirali avto na planini, se sprehodili 200 metrov in si po tem privoščili pošteno malico. In glej ga zlomka, nisem se zmotil. Prispel sem do vstopnih vrat na planino za katerimi je bilo parkirišče. Na parkirišču pa kar nekaj avtomobilov. Sledil je še kratek vzpon in že sem bil na planini ob koči.

Vstop.

Na planini. Pohodniki so si prvoščili težko prigarano malico. Otroci občudujejo krave, ki jih bodo kasneje enkrat zmazali skupaj s krompirjem.

Kot po navadi sem se malo pogovoril s kravami, se razgledal naokoli in odbrzel v dolino. Na poti navzdol je tako letelo, da nisem uspel kaj preveč fotografirati. Spust je ves čas potekal po makadamu tako, da o kakšnem razburljivem spustu ravno ne morem govoriti. Spustil sem se v Grahovše in nadaljeval spust skozi Lom pod Storžičem. V Tržiču sem zaključil krog, ki je znašal 34 kilometrov in 940 metrov vzpona. Malo za noge razmigat je pa bilo.

Vruuum v dolino.