Kako vam strokovnjak na področju vadbe lahko pomaga k boljši pripravljenosti

Počep z utežmi. Miha pazi na pravilno izvedbo. Nepravilna izvedba vaje je najpogostejša napaka.

Rekreativni športniki smo včasih pri športnih aktivnostih precej zagreti. Veliko nam pomeni vsakdanje gibanje, preživljanje prostega časa v naravi in posledično dobro počutje. Zaradi nenehnega gibanja je telo izpostavljeno veliko naporom in zelo priporočljivo je, da ga za to tudi pripravimo. Ob vstopu v drugo polovico tridesetih let, sem se moral tudi sam veliko bolj potruditi. V svoj vsakdanjik sem že dolgo nazaj vključil raztezne in krepilne vaje. Medtem, ko sem pri razteznih vajah dovolj discipliniran, pa mi pri vajah za moč že zmanjkuje časa in volje. Težava mnogih rekreativnih športnikov je, da zaradi velike količine treniranja svojega najljubšega športa velikokrat zanemarimo raztezne in krepilne vaje. No, v kolikor to v mladosti ni bila večja težava, vas bo po tridesetem letu izogibanje teh vaj skoraj zagotovo pripeljalo do težav. Zadnje čase veliko prijateljev, znancev in sorodnikov tarna nad težavami v križu, mišičnih bolečinah, neravnovesjih, bolečinah v sklepih itd. Pogovor ponavadi poteka tako, da jim okvirno razložim kaj bi morali početi, da bi te težave izginile oziroma se zmanjšale. Pri tem sem ponavadi precej direkten in osebo morda malo presenetim. Po krajšem razmisleku se le ta začne zavedati, da je to vse res. Hitro ugotovi, da bo res potrebno nekaj storiti. No, tukaj pa se začnejo težave. Le kaj početi, da bom dosegel zaželjeno. Kaj pa pravzaprav sploh želim? Katero težavo odpraviti? Kaj izboljšati? Vprašanj naenkrat ni in ni konec. Nadgradnja vseh vprašanj pa sledi, ko se začnemo spraševati katere vaje so za nas primerne oz. katera vadba bi bila za nas prava. Vsi vemo, da so rekreativne športne aktivnosti (kolesarstvo, tek, kajtanje, plezanje, veslanje…) danes tako kot vse ostalo postale posel. Kadar športna industrija “zavoha” dobiček in začuti, da je še veliko manevrskega prostora za razvoj določene športne panoge, se bo kar hitro začela popularizacija te športne dejavnosti. Pojavi se veliko nove športne opreme, pristopijo zvezdniki, profesionalni športniki vabijo k udejstvovanju in določena športna aktivnost se hitro začne širiti med rekreativci. Vse to izgleda super. Ima le eno manjšo napako. Naše telo ni pripravljeno na napore, ki jih zahteva redno ukvarjanje z določeno športno aktivnostjo. Poleg tega pa ne vemo katere vaje, oziroma katero vadbo bi izvajali, da bi se lahko z našo priljubljeno športno aktivnostjo še naprej ukvarjali brezkrbno. Svetujem vam naslednje. V kolikor nimate pojma kaj početi, da boste telo pripravili na napor, se izognili poškodbam ter povečali formo, poiščite strokovnjaka. Naj vam ne bo škoda denarja za nekaj, kar deluje preventivno.V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste kasneje veliko več denarja namenili za kurativo. Poiščite nekoga, ki je dovolj strokovno podkovan, ima izkušnje in je sposoben vadbo prilagoditi vašim zahtevam in posebnostim. Ni nujno, da gre za individualno vadbo. Obstaja že tudi veliko manjših skupin, ki jih vodijo strokovnjaki in ki vas bodo marsikaj naučili. Tudi sam sem na tem področju za pomoč prosil Miho Bevca. Miha ima na tem področju že dolgoletne izkušnje in strokovno usposobljenost. Skupaj sva opravila nekaj treningov in naučil sem se veliko novega. Moji treningi na fitnesu bodo sedaj potekali malo drugače in že čutim, da bo izkoristek boljši. Kaj točno dela Miha si lahko ogledate na njegovi spletni strani/blogu http://bevcmiha.wordpress.com/. Pomembno je, da končno storite korak naprej. V kolikor ne znate sami, pa si poiščite pomoč. Ne bo vam žal.

Ni tako preprosto kot izgleda.

Od nekdaj so mi bile všeč žoge. 🙂

Zadebeljen gleženj po zvinu.

Zadnje čase pa se res bolj malo dogaja. V decembru sem močno povečal svojo tekaško kilometrino in odtekel nekaj res kvalitetnih in tudi napornih tekov. Kar nekaj intervalnih večernih tekov na, in okoli Ljubljanskega gradu, napornih gorskih tekov na Krim, Grmado, Tošč, Rašico in ostalih okoliških kucljev. Prav tako sem odtekel nekaj dolgih tekov v razdalji 22 km kjer sem dodal še od 300 do 400 metrov višinske razlike. Po treh mesecih resnega teka sem takoj začutil, da so na tekih utrujene predvsem mišice trupa. V drugi polovici novembra sem se odločil, da moram nujno zopet obiskati fitnes in ojačati predvsem mišične skupine, ki so pri teku najbolj obremenjene. V kolikor ne veste katero mišične skupine so tiste, ki bi jih morali trenirati si lahko malo bolj podrobno ogledate tale prispevek.Težava je ta, da veliko tekačev veliko teče, zanemari pa prav trening za mišice. Tudi sam sem med tistimi, ki z leti opažam hitro upešanje in zmanjševanje mišične mase. Zaradi rednih športnih aktivnosti so tako veliko bolj obremenjeni sklepi in kite. Ves čas mojega decemberskega treninga sem razmišljal kako mi moje odlašanje tudi tokrat ne bo ravno prizaneslo. In glej ga zlomka. V predzadnjem dnevu leta 2013 sem tekel na Orle. Razmere so bile zopet najhujše možne. Listje, korenine, dež, razmočen teren. V trenutko, ko so moje misli odtavale neznano kam in je moja pozornost padla, sem stopil na korenino in obrnilo mi je gleženj. Počilo je pošteno in v trenutku sem bil moker od strahu. Ustrašil sem se najhujšega, a v trenutku dojel, da gre na srečo le za zvin. Počasi sem “prikrancljal” do avta in se odpeljal domov. Sledila je terapija led in počitek. Za novo leto sem pri Blažu in Martini dodal še terapijo “veliko piva” in gleženj se je dobro odzval. Takoj sem vplačal fitnes karto in začel z vajami. Sledilo je vsesplošno mišično vnetje. Na srečo, ne prehudo ker sem iz dolgoletnih izkušenj trening prilagodil trenutnemu stanju in je vnetje ostalo v območju normalnega. Nemogoče pa je v teh dneh predvsem vreme. V četrtek sem ga imel dosti in prijavil sem se na Tečaj varstva pred snežnimi plazovi v organizaciji GRS Tržič na Zelenici. Včeraj sem se iz Ljubelja izstrelil na Zelenico. Najprej sem razmišljal, da bi odšel s smučmi a sem zaradi res slabe napovedi to misel opustil. Hoja v hrib mi je res dobro dela in hitro sem bil v domu na Zelenici. Tečaj je bil zanimiv in poučen in dobro sem obnovil svoje znanje o plazovih. Tečaj je bil razdeljen na teoretično predavanje in praktično delo na terenu. Ves čas trajanja praktičnega dela zunaj nas je pošteno pral dež. Ne glede na dež smo program izvedli v celoti in se marsikaj naučili. Sledilo je kosilo in spust na Ljubelj. Med spustom je močno deževalo in pihalo. Na žalost so se ta dan odločili tudi za organizacijo turno-smučarske tekme. Šlo je za državno prvenstvo v vzponu. Imeli so porazne razmere saj se je proga spremenila v snežno-vodno brozgo. Sedaj čakam, da se mi gleženj popolnoma pozdravi nato pa upam, da bom v naslednjih tednih lahko odmučal kakšno lepo turo. Z okrepljenimi mišicami trupa in rok. 🙂

Drevesa ogrožajo sprehajalce v Tivoliju.

Danes sva se z Mojco sprehodila čez Tivoli, Mostec in Rožnik. Na nekaterih veličastnih, debelih in čudovitih drevesih sem opazil napis “To drevo je označeno za posek, ker zaradi zmanjšane stabilnosti ogroža obiskovalce”. Malce sem bil začuden, nato pa sem bolje pogledal. Kar sem videl me je popolnoma presenetilo. Drevo je v nekem trenutku začelo iztegovati veje in malo je manjkalo pa bi zagrabilo starko, ki se je sprehajala s psom. Tekača ki je pritekel mimo je drevo ves čas opazovalo in le dobri refleksi tekača so preprečili najhujše. Drevo je namreč z vso silo hotelo brcniti tekača v mednožje. Še sreča, da mu je uspelo odskočiti. V naslednjem trenutku pa je z enim zamahom rjavega kokršpanjela spremenilo v majhen kupček gmote. Ubogi lastnik psa, ki mu verjetno ni več živeti ni vedel kaj narediti. Upam, da se bo pobral in nadaljeval z življenjem. Drevesa niso več stabilna in čas je da jih posekamo. Posekajmo rajši vse, da ne bomo več ogroženi. Iz njih lahko recimo zgradimo mostove.