Arhiv za ‘smučanje’

Pod Kriško steno

December 07, 2017 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Na poti proti steni v ozadju.

Tudi v soboto me je presenetilo sporočilo Matjaža. Zopet klasično vprašanje ali sem v nedeljo za turco. Takoj se zmeniva. Predlagam ob 8 uri v Kranju. Zadnje čase bolj malo spim in sem res precej aktiven zato se mi je že malo poznala utrujenost. Nujno sem moral spati malo dlje. V nedeljo zjutraj z Matjažem šibava proti Kranjski Gori. Kmalu sva na cesti, ki pelje na Vršič in avto na ovinkih že lepo koplje po snegu. Na srečo nama uspe pripeljati kakšnih 300 metrov do odcepa poti, ki zavije s ceste na planino. Najprej se spustiva na Planino v Klinu in prečiva potok. Odprejo se pogledi na Krnico in Kriško steno v ozadju. Matjaž pohodi plin in precej divje hodiva do koče v Krnici. Kočo samo ošvrkneva in že šibava naprej v gozd. Kmalu prideva iz gozda in zagrizeva v strmino. Matjaž se zdi kot pobesnel. Koplje v hrib in ne popušča. Sledim mu brez težav, a čutim da je tempo tisti pravi, tekaški. Na strmini prehitiva kar nekaj smučarjev in hitro se dvigneva nad Krnico. Odpirajo se pogledi na okoliške stene in zdi se kot, da smo v drugem svetu. Še malo in že sva na cilju. Matjaž sreča znanca, meni pa smučarka, ki nama je sledila prinese železni del s katerim kože pripneš na smuči. Med hojo sem ga izgubil in sploh nisem opazil. Čeprav sva lepo ogrela mašini, pa je zgoraj pod steno precej mrzlo in telo se začne hitro ohlajati. Hitro sva se spustila nazaj v dolino. Čeprav je bilo že kar zvoženo, pa je bil sneg še popolnoma suh in dalo se je res uživati v smuki. Noge sem imel sicer malo zmatrane a vseeno še dovolj moči, da sem lahko brezskrbno vijugal in užival v smuki. Malo zoprn je bil le spodnji del po strugi potoka kjer je bilo treba kar malo lomastiti med skalami in drevesi. Sledil je še spust nazaj do Planine v Klinu od koder sva se peš povzpela nazaj do avta. Turco sva zaključila pri Jozelnu v Mojstrani kjer pa sva zopet malo obdelovala teme, ki tarejo trgovce. Čudovit dan.

Jutranji pogled na steno s ceste na Vršič.

Matjaž že nori.

Pri koči.

V strmini med macesni.

Pogled na stene.

Sva že skoraj na vrhu.

Pogled nazaj v dolino.

Iščeva najboljše terene.

Mehka podlaga…

Vriskamo…

Da ne boste mislili, da je turna smuka vedno prijetna 😉

Brez besed…

Vošca

December 06, 2017 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Matjaž na vrhu izvaja telovadbo in krepi občutek za ravnotežje.

V petek zjutraj dobim sporočilo od Matjaža, ki se je glasilo nekako takole “Si za to, da popoldan nekam odsmučava”. V tistem trenutku se mi je zdelo, da je to odlična ideja in takoj sem mu odgovoril, da sem za. Kasneje, ko sem premišljeval kaj vse moram še postoriti, pa me je kar malo zaskrbelo. Globoko sem zajel zrak in poskusil do odhoda postoriti čim več. Nekako mi je uspelo in okoli trinajste ure sem čakal Matjaža v Kranju. Odpeljala sva se v vas Srednji vrh nad Gozd Martuljkom. Od tam sva se v oblačnem in rahlo meglenem vremenu povzpela na Vošco. Čeprav vreme ni bilo najlepše pa so bila drevesa vsa v beli obleki in snega dovolj, da je vzpon hitro minil. Uživala sva v tišini in bila na vrhu kot bi mignil. Na žalost pa je bilo na vrhu popolnoma megleno in odpadli so razgledi naokoli. Pihal je mrzel veter in nisva se preveč zadrževala. Zgornji del spusta po travnikiu je potekal v megli in vidljivost je bila ničelna. V takih razmerah, ko ne vidiš podlage, ti ne preostane drugega kot, da čakaš na izboljšanje razmer. Ob vstopu v gozd se je vidljivost izboljšala in nadaljevanje je bilo prav odlično. Še posebno je bilo zanimivo plavanje v pršiču na travnikih kjer sva se potopila v pršič in uživala v zavojih. V spodnjem delu pa je snega premalo in bilo je potrebno kar nekaj lomastenja čez gozd. Zadovoljiv pa je bil tudi zadnji travnik kjer na srečo ni kamnov ali korenin kjer bi si “zgladil” dile. Čakamo na novi sneg. (:

Začetek po cesti.

Začetni travniki.

Sva že v gozdu.

Sprehod mimo ogromnih smrek, ki jih še ni pokosil lubadar.

Juhuhu spust v gozdu kjer je dovolj snega.

Vijuganje po travnikih.

Matjaž uživa v pršiču.

Na koncu pa se čuti pomanjkanje snega.

Prva turna smuka v sezoni. Iz Sella Nevea na Sedlo

November 20, 2017 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Nad Prevalo šibamo proti Sedlu.

V torek popoldan me je poklical Matjaž in me vprašal ali sem za smuko naslednji dan. Seveda sem, sem izstrelil kot iz topa. Čeprav človeštvo vse bolj drvi v uničenje in segreva planet, pa je letos iz neba za ta čas prišlo darilo v obliki snega in začasnih nizkih temperatur . V višjih predelih Julijcev je zasnežilo ravno toliko, da se da na nekaterih delih za silo smučati. V sredo ob sedmih zjutraj sem se dobil v Radovljici z Matjažem in Janezom in že smo drveli proti Italiji. Vožnja do Sella Nevea je minila hitro. Ko smo stopili iz avta nas je pričakal hladen vetrič. Malo nam je zabril okoli ušes in poskrbel za hladen štart. Začeli smo se vzpenjati po smučišču, ki pa je postajalo vse bolj strmo. Vse bolj nam je bilo vroče in kmalu smo prišli na delovno temperaturo. Na začetku je bilo vreme oblačno, a ko smo prišli do koče Gilberti se je razjasnilo in v smeri proti severozahodu smo lahko občudovali obsijane gore okrog Montaža. Pri koči smo malo predahnili, nato pa smo se morali spustiti rahlo navzdol v smeri Prevale. Kmalu smo spet sopihali v hrib in bili hitro na Prevali. Sonce nas je obsijalo in smejalo se nam je ob lepotah sosednjih gora. Potegnili smo še do žičnice na Sedlu. Razgledali smo se še na našo stran, a žičnice so vse mirovale. Čeprav se nismo dolgo obotavljali, pa se je sonce skrilo za oblaki ravno takrat, ko smo začeli s smuko. Difuzna svetloba je preprečevala, da bi smuka bila tista prava. Vseeno se nismo pritoževali, kajti za november je bilo že to čisti presežek. Pod Prevalo smo naleteli tudi na malo bolj trdo in ledeno podlago ter malo skorje, ki ni bila prav nič prijetna. V nadaljevanju je bilo bolje. Sledil je še kratek vzpon s smučmi na rami proti koči. Od koče pa je sledil spust po strmem delu smučišča kjer pa je bila smuka najboljša. V spodnjem delu je snega že malo primanjkovalo, a se je dalo pripeljati čisto do parkirišča. Zadovoljni smo se odpeljali nazaj proti domu. Vmes smo se ustavili še na hidraciji v domu v Planici. Po kratkem čveku smo jo ucvrli nazaj domov. Zvečer sem se moral s kolesom spraviti še na telovadbo v Šiško in lahko si predstavljate kakšen padec v posteljo je sledil, ko sem se vrnil domov. HUDOOO.

Na začetku je bilo prijetno hladno. Foto:Matjaž

Na klancu pa je že grelo. Foto:Matjaž

Še malo pa smo pri koči. Strmina ne popušča.

Odprl se je razgled na Gore okoli Montaža.

Šibamo na Prevalo. Lovimo sonce.

Pogled nazaj.

Smo že na soncu.

Šibamo na Sedlo. Upamo, da sonce zdrži.

Pogled na našo stran smučišča.

Še zadnji metri.

Tihožitje.

Matjaž ga zalaga.

Spust pri malce bolj ledeni podlagi.

Spet malo gor s smučmi na rami.

Pod gondolo.

Matjaž zalaga II

Luštna strmina.Foto:Matjaž

Na parkirišču ni bilo zime.