Na vrhu Osolnika pri cerkvi. Mraz me je hitro pognal v dolino. Zelo edinstven občutek, ko imaš na sebi mokro majico in ti veter malo prepiha ledvičke.

Po včerajšnjem smučanje je bil danes čas za malo bolj resen tek. Odpravil sem se na Osolnik iz Sore. Povzpel sem se po peš poti na kateri takoj zagrizeš v strmino, ki ti ne pusti dihati. Na srečo se v srednjem delu malu položi. Zadnja tretjina poti pa je zopet strupeno strma in na vrhu sem pošteno lovil sapo.Na vrhu je bilo mraz in hitro sem jo popihal dol. Spustil sem se do kmečkega turizma in desno po peš poti v dolino Ločnice. V dolini sem zavil levo in po pesto metrih zopet levo v hrib. Po markirani poti za Osolnik sem se zopet vzpenjal proti Osolniku. Ta pot pa ni bila shojena in na nekaterih strmih mesti sem kar malo zakopal v snegu in ledu. Po zasneženem gozdu sem kmalu prišel na cesto, ki pelje na Osolnik in zavil desno nazaj v dolino. Nekaj časa sem tekel po cesti, v zadnjem delu poti pa sem se spet priklučil na markirano stezo. Zaradi poledenele in blatne poti sem moral biti ves čas previden. Trenutek neprevidnosti in hitro si lahko na tleh. Kadar je pot ledena in blatna je najbolje, da ves čas gledaš pod noge. Skupaj se je nabralo 960 metrov vzpona. Lepa turca ni kaj. Naslednjič upam, da ne bo tako ledena pot.

GPS sled

Takoj sem zagrizel v blato in led.

Na začetku ni veliko snega.

Višje pa je slika že drugačna.

Na vrhu pa je vse pobeljeno. Pogled v dolino.

Strma ledena in mokra pot na kateri je treba res previdno teči.

Vode je veliko.

Še zadnji strm spust v dolino.

To je opuščeno smučišče, ki pripelje na Vrh Ljubelščice ali po domače Triangel.

Danes sem najprej odhitel na trg po svežo zelenjavo in druge dobrote. Nato pa sem si zaželel smuke na soncu. Poskušal sem prepričati Mojco vendar ni bila najbolj navdušena. Jo pa popiham sam. Kam pa? Malo sem preveril razmere in se odločil za krajši in varen vzpon na Triangel nad Zelenico. Na zapuščenem smučišču je bilo dovolj snega, da sem lahko začel takoj hoditi s smučmi. Pričakoval sem veliko ljudi a ni bilo prav velike gneče. Morda jih je prestrašila napoved močnega vetra. Hitro sem prišel do doma na Zelenici. Od tu me je čakal še kratek vzpon na Triangel. Že nekaj sto metrov pd vrhom me je obsijalo sonce in zimska idila je bila prava. Na vrhu sem se nagledal na vse strani, popil čaj iz lučnika in kmalu odbrzel proti domu. Sneg je bil suh, vendar na žalost s skorjo, ki je precej otežila vijuganje. Smučišče od doma naprej pa je prijetno presenetilo. Tukaj ni bilo skorje. Namesto skorje sem naletel na trd sneg na katerem sem užival v pravi zimski smuki. Vmes sem moral zaradi spihanega dvajset metrskega pasu sneti smuči. Nadaljevanje v spodnjem delu je potekalo po progi, ki jo je naredil ratrak in tudi tukaj je bila smuka zadovoljiva.Prismučal sem vse do parkirišča. Prvič letos je bila temperatura zimska. Bilo je lepo in prav užival sem. 😉

Ratrak mi je lepo poteptal stezo.

Še tale vzponček proti vrhu opravim pa sem.

Na vrhu pa nori pogledi na Stol, Vrtačo…

Zimske temperature na vrhu

Lepi pogeldi na vrhu.

Begunjščica je danes izgledala kar malo srhljivo

Pogled na Dom na Zelenici

Kako vam strokovnjak na področju vadbe lahko pomaga k boljši pripravljenosti

Počep z utežmi. Miha pazi na pravilno izvedbo. Nepravilna izvedba vaje je najpogostejša napaka.

Rekreativni športniki smo včasih pri športnih aktivnostih precej zagreti. Veliko nam pomeni vsakdanje gibanje, preživljanje prostega časa v naravi in posledično dobro počutje. Zaradi nenehnega gibanja je telo izpostavljeno veliko naporom in zelo priporočljivo je, da ga za to tudi pripravimo. Ob vstopu v drugo polovico tridesetih let, sem se moral tudi sam veliko bolj potruditi. V svoj vsakdanjik sem že dolgo nazaj vključil raztezne in krepilne vaje. Medtem, ko sem pri razteznih vajah dovolj discipliniran, pa mi pri vajah za moč že zmanjkuje časa in volje. Težava mnogih rekreativnih športnikov je, da zaradi velike količine treniranja svojega najljubšega športa velikokrat zanemarimo raztezne in krepilne vaje. No, v kolikor to v mladosti ni bila večja težava, vas bo po tridesetem letu izogibanje teh vaj skoraj zagotovo pripeljalo do težav. Zadnje čase veliko prijateljev, znancev in sorodnikov tarna nad težavami v križu, mišičnih bolečinah, neravnovesjih, bolečinah v sklepih itd. Pogovor ponavadi poteka tako, da jim okvirno razložim kaj bi morali početi, da bi te težave izginile oziroma se zmanjšale. Pri tem sem ponavadi precej direkten in osebo morda malo presenetim. Po krajšem razmisleku se le ta začne zavedati, da je to vse res. Hitro ugotovi, da bo res potrebno nekaj storiti. No, tukaj pa se začnejo težave. Le kaj početi, da bom dosegel zaželjeno. Kaj pa pravzaprav sploh želim? Katero težavo odpraviti? Kaj izboljšati? Vprašanj naenkrat ni in ni konec. Nadgradnja vseh vprašanj pa sledi, ko se začnemo spraševati katere vaje so za nas primerne oz. katera vadba bi bila za nas prava. Vsi vemo, da so rekreativne športne aktivnosti (kolesarstvo, tek, kajtanje, plezanje, veslanje…) danes tako kot vse ostalo postale posel. Kadar športna industrija “zavoha” dobiček in začuti, da je še veliko manevrskega prostora za razvoj določene športne panoge, se bo kar hitro začela popularizacija te športne dejavnosti. Pojavi se veliko nove športne opreme, pristopijo zvezdniki, profesionalni športniki vabijo k udejstvovanju in določena športna aktivnost se hitro začne širiti med rekreativci. Vse to izgleda super. Ima le eno manjšo napako. Naše telo ni pripravljeno na napore, ki jih zahteva redno ukvarjanje z določeno športno aktivnostjo. Poleg tega pa ne vemo katere vaje, oziroma katero vadbo bi izvajali, da bi se lahko z našo priljubljeno športno aktivnostjo še naprej ukvarjali brezkrbno. Svetujem vam naslednje. V kolikor nimate pojma kaj početi, da boste telo pripravili na napor, se izognili poškodbam ter povečali formo, poiščite strokovnjaka. Naj vam ne bo škoda denarja za nekaj, kar deluje preventivno.V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste kasneje veliko več denarja namenili za kurativo. Poiščite nekoga, ki je dovolj strokovno podkovan, ima izkušnje in je sposoben vadbo prilagoditi vašim zahtevam in posebnostim. Ni nujno, da gre za individualno vadbo. Obstaja že tudi veliko manjših skupin, ki jih vodijo strokovnjaki in ki vas bodo marsikaj naučili. Tudi sam sem na tem področju za pomoč prosil Miho Bevca. Miha ima na tem področju že dolgoletne izkušnje in strokovno usposobljenost. Skupaj sva opravila nekaj treningov in naučil sem se veliko novega. Moji treningi na fitnesu bodo sedaj potekali malo drugače in že čutim, da bo izkoristek boljši. Kaj točno dela Miha si lahko ogledate na njegovi spletni strani/blogu http://bevcmiha.wordpress.com/. Pomembno je, da končno storite korak naprej. V kolikor ne znate sami, pa si poiščite pomoč. Ne bo vam žal.

Ni tako preprosto kot izgleda.

Od nekdaj so mi bile všeč žoge. 🙂