Mojca na Gladkem vrhu.

Vročina je zopet grozila in pobegnila sva v višje ležeče predele. Odpravila sva se na Ratitovec iz Rudenske grape. Zanimivo je, da pot ne vodi samo gor, ampak se na določenih mestih tudi pošteno spusti. Na začetku naju je to malo presenetilo in mislila sva že, da sva na napačni poti. V nadaljevanju pa pot pošteno zagrize v strmino in sledi poti gorskega ultramaratona. Očitno pa to pot planinci ne uporabljajo pogosto, kajti bila sva popolnoma sama. V zadnjem delu se pot priključi tisti iz Prtovča in dobila sva nekaj družbe. Vseeno pa je bil danes obisk res slab, kar nama je bilo še posebno všeč. Pri koči je bil popoln mir in z užitkom sva spila radler ter se odpočila. Kmalu pa je začelo v daljavi grmeti in počasi sva se odpravila nazaj. Povzpela sva se na Gladki vrh in se spustila do Vratc. Na povratku sva nabrala še lisičke in se osvežila v potoku. Vreme je postajalo vse bolj soparno in sledila je še izdatna rehidracija na bencinski pumpi v Železnikih. V Ljubljani je bilo ob povratku bolje kot včeraj.

Morala sva prestopiti tudi ograjo na pašnikih.

Osvežila sva se v potočkih, ki tečejo v gozdu.

Sva že blizu vrha. Pogled nazaj.

No, koča ni več daleč.

Lepe živali. Na žalost največkrat uporabljene kot teletina ali govedina na krožniku.

Spust na Vratca.

Hoja po tepihu – pokošenem travniku.

Vstopava v Jernejčkov Graben.

Vročinski val je udaril. Kaj narediti ob taki vročini? Midva sva zajahala najini kolesi in se odpravila kolesariti v Polhograjsko in Škofjeloško hribovje. Čeprav sva v teh koncih prevozila že marsikaj, pa sva danes uspela odkriti novo pot na Pasjo ravan. Najprej sva odkolesarila do Polhovega Gradca. V Polhograjskem domu sva se odžejala in nadaljevala do vasi Setnik kjer sva zavila levo v Jernejčkov graben. Vročina je postala neznosna in v trenutku, ko sem se ustavil, da bi preveril kam greva, je pod mano nastala lužica. Nadaljevala sva z vzponom in na srečo sva nekaj časa vozila v senci dreves.Po manjšem zaselku kmetij se je začel Medvedov graben in kolovoz je postal tako strm, da sva zopet naredila nekaj lužic pod kolesom. Na srečo klanec ni bil dolg in že sva bila nazaj na asfaltni cesti. Sledil je vzpon proti Sivki in Pasji Ravni. V senci drevesa in rahlem vetriču sva pojedla doma narejena sendviča, ki sta bila tako slastna, da bi kmalu pojedel še folijo. Spustila sva se proti Valterskemu vrhu in v gozdu nabrala še nekaj borovnic. Med spustom sva se osvežila v potoku in se spustila v Brode. Od tam pa sva morala kolesariti po prometni cesti in peklenski vročini do Škofje Loke. Ustavila sva se še pri Gorniku in si ogledala njihovo novo pridobitev. Bravo ekipa. Odkolesarila sva do Sore, nadaljevala do Legastje in si privoščila rahlo kosilo. Sledil je še en vroč vzpon na Topol in povratek v še bolj vročo Ljubljano. Upam, da bo takih peklenskih vročin letos manj kot lani. Drugače bo hudič.

Začela sva na PST.

Jernejckov graben

Strmina v Medvedovem grabnu je kar konkretna.

Sonce pripeka in Mojca odteka.

Sendvič na Pasji Ravni. Mnjam…

Osvežitev na spustu v Brode.

Barvno usklajeni.

Okrepčilo v Legastji.

GPS sled trase.

V ponedeljek je Marjan predlagal, da odpeljeva traso Maratona Alpe, ki se začne in konča v Kamniku.Pot je dolga 130 kilometrov in pelje čez prelaze Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Za pestrost poskrbi tudi več kot 2.000 metrov vzpona. Večino poti sem že lansko leto prekolesaril z Mojco a vseeno sem se veselil turce.Včeraj se mi je uspelo iztrgati dnevnim obveznostim in nekaj minut čez dvanajsto sva z Marjanom pohodila plin in se iz Kamnika zapodila proti planinam. Vreme nama je šlo na roko, kajti temperatura ni bila previsoka. Imela pa sva tudi srečo s soncem, saj so ga ravno na najbolj strmem vzponu na Pavličevo sedlo zakrili oblaki. Pridno sva nabirala kilometre in še najbolj naju je zdelal Črnivec, ki je v normalnih okoliščinah prav prijeten prelazek. No, kadar pa gre za zadnji prelaz na tako zahtevni turci pa se dojemanje okoliščin rahlo spremeni. Tudi to sva odbrcala in za nama je bila res prijetna tura, ki pa zahteva kar dobro kondicijsko pripravljenost. Juhuhu. 😉

Letiva proti goram. Nekaj oblakov se kaže.

Na Jezerskem je tudi oblačno.

Ža sopihava.proti Jezerskem vrhu. Vmes je Marjanu izdihnil bidon.

V gorah je še nekaj snega.

Na Jezerskem vrhu

V Avstriji na ovinkih.

Pavličevo sedlo.

Sva že na vstopu v Logarsko dolino.

Na Črnivcu pa sva bila že malo zdelana.