Ojstrica, 2350m
V hladilniku Ojstrice in okoliških vrhov ali ninje napadajo vrh.
Danes sem se povzpel na Ojstrico. Lepotico sem zadnje mesece dolgo opazoval z okoliških vrhov in odločil sem se, da jo obiščem. Poklical sem Denisa in že sva šibala proti dolini potoka Lučka Bela. Zaradi snega sva avto pustila kakšne 3 km pred običajnem izhodiščem. Temperatura je bila izjemno nizka in sneg se je vdiral. Nekaj težav sva imela tudi z ruševjem, ki ni bilo popolnoma pokrito s snegom. Mimo Starih Stal sva prispela do potoka, kjer je bila pot zaradi vdirajočega snega že precej naporna. No, ugotovila sva, da bi bilo najbolje natakniti dereze in se povzpeti kar direktno po potoku. Voda je bila popolnoma zmrznjena in hitro sva napredovala. Sčasoma sva prispela do Praga na višino 1910m in veter je pobesnel. Temperatura se je spustila še za nekaj stopinj in nujno je bilo natakniti podkape, ki se je izkazala za enega najboljših nakupov zadnje čase. Spustila sva se do Korošice in se v zimski sobi na -9 malo pogrela in okrepčala. Ojstrica je bila v tistem trenutku v oblakih in hitro sva morala sprejeti odločitev ali se povzpneva do vrha. Malo naju je preganjala tudi ura, ki je že kazala 12:30. Ajde greva. V kolikor naju ujame tema pa imava luči. Počasi sva napredovala in Denis me je verjetno kar nekajkrat preklel. Kasneje mu je bilo žal (: Meča je navijalo in srce je nabijalo. Na vrhu se je pokazalo malo sonca, vendar popolnoma se ni razkadilo. Zaradi vetra in mraza sva jo hitro popihala nazaj. Pri koči sva pobrala palice, nakaj malega vrgla v usta in se pospešeno čez Prag vrnila v dolino. Ujela naju je tema in zadnjih 45 minut sva se v družbi lune izmučena privlekla do avta. HUDO !!! Hodila sva 8 ur in 45min. Svoje je dodal še sneg in mraz, ki je danes resnično pokazal zobe. Vremenska napoved se je glasila -19 na 2.500 metrih in mislim, da na 2350 ni bilo dosti manj. Bravo Denis.
