Danes sva se z Marjanom napotila na Kalški greben. Začela sva malo nad Kokro ( Podlebelca ). Za vzpon sva porabila 4 ure. Za spust pa 3 ure. Podroben opis poti si lahko pogledate v knjigi Zimski vzponi v slovenskih gorah meni priljubljenega avtorja Vladimirja Habjana. Mimogrede, Vladimir je tudi urednik Planinskega Vestnika, ki ga z veseljem berem vsak mesec. Še tako naprej Vladimir. Vrnimo se k izletu. Vremensko poročilo je bilo za nedeljo precej obetavno. No, doživela sve snežni metež in močan veter že v dopoldanskem času. Zaradi slabe vidljivosti in snega sva nekajkrat tudi zgrešila markirano pot in se po vzpenjanju čez travo, ruševje in skale le uspela vrniti na pravo pot. Marjan me je ob hudem sopihanju čez spolzke skale sigurno malo preklel. Ampak saj ve, da brez akcije ni pravih izletov. No na vrhu pa mi je zaradi mraza odpovedala baterija fotoaparata in nič ni s sliko z vrha. Veter na vrhu naju je po petih minutah odpihnil in že sva jo morala pobrisati nazaj.

Na poti navzgor še preden je prišla zima.

Podor skal na poti.

Pripravimo rokavice. Mraz obira nam kosti.

Pokrajina kot na drugem planetu.

Navdušen sem nad mnogimi športnimi pripomočki. Ob obisku skladišča športne opreme, kjer kupujem rekvizite za ŠD Tempo me zagrabi rekvizitna vročica. Najrajši bi izpraznil skladišče. V mladosti mi je oče predstavil preprost in zelo učinkovit športni pripomoček za krepitev podlakti in zapestja. Najina ljubezen še vedno traja. Tokrat pa sem se odločil, da si naredim popolno zbirko in kupil sem si vse barve. Poglejte kako so lepi in hkrati koristni. Krogec v črni barvi pa je tako trd, da ga morda lahko stisnejo le silaki tipa Primož Kozmus. Morda mi nekoč uspe (: