Archive za December, 2013

Zasneženi Špik.

December 18, 2013 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

na Špiku.

Na vrhu Špika

Koliko je kaj snega v Julijcih? Danes sva preverila z Marjanom. Skočila sva na Špik. Od reke Pišnice čez Kačji graben sva odsopihala na vrh. Zopet je bila v igri inverzija kajti na 1000 metrih res ni bilo nobenega pravega mraza. Malo pa je le pihljal veter, ki je poskrbel, da nama ni bilo preveč vroče.Pot čez Kačji graben je renutno malo zoprna zaradi ledu, ampak nič hujšega. Višje, kot sva se pomikala več je bilo snega. Le najinima predhodnikoma se lahko zahvaliva za narejeno gaz. Zadnja strmina pod vrhom bi bila prav naporna v kolikor ne bi bile narejene stopničke, ki sta jih ustvarila že omenjena planinca pred nama. Na vrhu je bilo lepo, sončno in kar nekaj časa sva uživala v razgledih. Veter pa je poskrbel, da se nisva zadržala predolgo. Čakal naju je še spust v dolino, ki je minil zelo hitro. Nekaj težav so nama povzročali le majhni borovčki, ki niso popolnoma zasneženi in v trenutku, ko stopiš med njihove veje se ti noga lahko ugrezne zelo globoko. Brez težav sva bila kmalu v dolini in odpeljala sva se nazaj v megleno Ljubljano. Lep dan na čudovitem vršacu. Premagala sva 1602 višinskih metrov. Poleg velike višinske razlike pa kar nekaj dodatne energije pobere še malo drugačna hoja po snegu kjer je potrebno vključiti veliko dodatnih mišic.

Sva že čez Kačji graben,

Razgledi se odpirajo.

Potrebno bo prečiti desno tik pod vrh

Strmina se poveča. Srčni utrip poskoči.

Še zadnji metri pod vrhom.

No pa smo na vrhu.

Razgled z vrha.

Sveta Trojica in Javorniki iz Postojne.

December 15, 2013 Avtor: admin Kategorija: kolesarjenje

Kolesarjenje sredi zime, ko zime pravzaprav ni.

Cerkvica na vrhu Svete Trojice

Ljubljano je zopet objela megla in slab zrak. Nujno sem moral pobegniti na sonce. Med tednom sem veliko tekel ter hodil zato sem se odločil, da bom danes malo odpočil moje artritične prste. V avto sem zapakiral gorsko kolo in se odpeljal v Postojno. V Ljubljani depresivno vreme, v Postojni pa sonce. Takoj sem zagrizel v klanec in kmalu mi je postalo vroče. Odvrgel sem majico pod pulijem, zamenjal rokavice in nadaljeval v kar konkretnem tempu proti Sveti Trojici. Užival sem v sončnem vremenu in tišini notranjskih gozdov. Pri krajšem spustu sem pritisnil na zavore in kaj kmalu bi me odneslo iz ovinka. Ustavil sem, pogledal zadnje zavore in ugotovil, da je malo manjkalo pa bi jih skoraj vlekel za seboj. Kot kaže sem kakšen mesec nazaj, ko sem menjal zavorne ploščice, pozabil zategniti vijak, ki stisne zavorne čeljusti. Na srečo se ni zgodilo nič hujšega. Čakal me je še zadnji strm vzpon pred vrhom. Moral sem res močno pritiskati, da do cerkvice na vrhu nisem stopil s kolesa. Na vrhu krajše sončenje, počitek in okrepčilo. Kmalu sem zopet drvel po grobi peš poti, ki me je pošteno premetala. Počutil sem se odlično in zavil sem še proti Javornikom. Na višini 1208 metrov v gozdu pa se je pojavil led in nekaj snega kar je malo popestrilo vožnjo. Čakal me je še spust v Postojno, ki je minil v precej svežih temperaturah. Do avta je res letelo. Na koncu, ko sem se ustavil, sem bil že precej primrznjen na kolo. Sonce je počasi izginilo in temperatura je precej padla. Čakala me je še vožnja domov. Že pri Uncu se je počasi prikradla megla, ki se je do Ljubljane samo še povečevala. Sabo pa sem imel tudi Sunnta, ki je izmeril, kaj sem prevozil. Približno 36 km, 1087 metrov vzpona, 1284 kalorij.

Tukaj sem se moral sleči kajti postalo je vroče.

Na vrhu pri cerkvici.

Vrh pa je še nekaj metrov višje.

Še tja do Javornikov skočim.

Opa, razmere so se malo spremenile.

Načrt poti, ki se začne in zaključi v Postojni.

Vrh Korena in pomanjkanje snega za normalno smuko.

December 04, 2013 Avtor: admin Kategorija: smučanje

vrh Korena

Marjan in jaz na vrhu . Zadaj Grintovec. Sonce lepo pripeka.

Kakšno pa je kaj stanje snega v Kamniško-Savinjskih Alpah? Danes sva z Marjanom skočila na Vrh Korena z namenom, da to preveriva. Stanje je precej klavrno. Sneg se sicer začne na 1.300 metrih nadmorske višine, a ga je res zelo malo. Do vrha je debelina snežne oddeje malo, ampak res malo narasla. Še vedno pa premalo, da bi prekrila skale in ruševje. Sonce je močno pripekalo in na vrhu je bilo povsem spoladansko-poletno vzdušje. Pri spustu mi je uspelo narediti celo nekaj kvalitetnih zavojev, en kvaliteten padec, veliko izogibanj skalam in ruševju ter druge vragolije, ki ne sodijo v normalno turno smuko. No, bil pa je zopet dober trening za prihajajoče zimske smučarske dni. Samo še sneg počakamo.

Zopet je treba nositi smuči na hrbtu. Ni kaj, dober trening.

megla

V dolini megla.

Opa, nekaj zavojev pa le bo.

Skokec.

GPS sled