Plešivec, 1801m
Kako lahko na hribovski turi zaradi lažnih markiranih poti izgubite 3 ure in ne osvojite vrha, ki ste ga planirali.
Včeraj sva se z Marjanom spet napotila na potep po hribih. Načrtoval sem, da bi se skozi dolino Kokre preko planine Brsnina mimo planine Dolga Njiva povzpela na Košutnikov Turn. V kolikor bi ostalo dovolj časa in energije pa bi se na poti nazaj sprehodila še do vrha Plešivca. Avto sva pustila na kolovozu, ki pelje proti lovski koči Stanič in naprej od bivše kasarne Pečovnik tik ob avstrijski meji. Peš sva jo sopihala mimo lovske koče Stanič proti Pečovniku in na mestu kjer naj bi na zemljevidu markirana pešpot krenila na levo proti planini Brsnina ni bilo nobene poti. Hmmm, no ne bi bilo prvič, da položaj na karti malo odstopa od resničnega. Greva malo naprej in lej ga odcep na levo. Poskusiva po tej poti. Seveda se je pot končala nekje globogo v gozdu v razmočenem in skalnatem terenu. Hmm, vrniva se nazaj in poskusiva po drugi poti. Tudi ta je bila enosmerna. Hmmm, edina varianta, ki nama ostane je, da se mimo razbitin bivše kasarne povzpneva do Plešivca in se v primeru dovolj energije in časa lotiva še Košutnikovega Turna. Tavanje po brezpotjih, ki ne peljejo nikamor nama je vzelo 3 ure hoje. No, prišla sva na vrh Plešivca in uživala v čudovitem razgledu na Košuto. Na žalost pa so se začeli pojavljati temni oblaki in sklenila sva, da se vrneva. Pri avtu sva bila po 7 urah hoje in zadnje 20 minut je kar lepo deževalo. Na poti nazaj sva obiskala tudi bolnico Krtina kjer lahko malo skočiš v preteklost in vidiš kako so zdravili ranjene partizane. Malce razočarana ker nisva našla prave poti in se povzpela na Turn sva se v dežju odpeljala domov. Vseeno pa sva preživela zopet lep dan v hribih. “Markirana” pot pa ostaja uganka. Danes sem malo pobrskal po internetu in našel zapis gorskega tekača, ki je prav tako kot midva mislil, da pot obstaja, a se pošteno izgubil. No, očitno je planina Brsnina zapuščena, z njo pa tudi pot, ki naj bi tja vodila. Veliko škode pa naredijo tudi gozdarska vozila, ki so pošteno razrila nekatere gozdne poti. Morda tudi tisto, ki sva jo iskala midva. No, kako jo najti pa ostaja izziv za naslednjič.