V sredo sva po dolgem času obiskala Julijske Alpe. Pot sva začela v začetku Krnice ( pri mostu ). Skozi Krnico sva se čez Kriško steno povzpela na Razor. Prespala sva v Pogačnikovem domu in zgodaj zjutra osvojila še vrhova Stenar in Križ. Vrnila sva se navzdol po Kriški steni. Kaj reči glede poti? Glede lepot gora, narave in živali rajši ne bi izgubljal besed. Poglejte si nekaj fotografij in presodite sami. Popolna fantazija, ki ti odnese pamet.
Zahtevnejši del poti pa predstavlja zelo zahtevna pot čez Kriško steno, ki sva jo prehodila in malo preplezala navzgor in navzdol. Varovanje na poti je odlično in res vsa pohvala tistim, ki jo vzdržujejo. Mislim, da je PD Kranjska Gora. Nisem 100 %. Kakorkoli, glavni problem na poti predstavljajo kamniti delci na skali. Zaradi kamenčkov je potrebno biti pazljiv in pri vsakem koraku paziti, da je površina čevlja v stiku s podlago in ne s kamenčki. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da odbrzite v dolino. Odbrzite pa lahko samo enkrat. Drugega poskusa ni (:. V Pogačnikovem domu kuhajo odličen ričet, v koči v Krnici pa “megagozdno” gobovo juho. V kolikor vam pot čez Kriško steno ne diši, se lahko na vse tri vrhove povzpnete iz Trente. Aja, čas hoje je: začetek Krnice ( pri mostu ) – Pogačnikov dom ( čez Kriško steno ) – 5 – 6 ur. Pogačnikov dom-Razor-Pogačnikov dom – 2uri 30min. Pogačnikov dom – Stenar – Križ – Kriška stena – Krnica – avto ( pri mostu ) – cca.8 ur. OPISE POTI, NEVARNOSTI, TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN DRUGO POIŠČITE V PROFESIONALNEM VODNIKU. BLOG JE SAMO MOTIVATOR, TRIGGER!

[Show slideshow]

Spisek tistih, ki se jim zahvaljujem za čudovito potovanje po Balkanskih gorah:
Marjan in Gordana, ki sta naju lepo sprejela v Bitoli. TANX! Bitola rules! Še kdaj.
Scenic, ki je deloval brezhibno.
Riste. Legenda iz hotela Teteks na Šapki. Razume nas izgubljene duše, ki se najdemo visoko v gorah.
Mišo iz kampa Razvršje v Durmitoru, ki je rabil tri dni, da nama je zamenjal žarnico.
Srbski policaj, ki naju na meji ni poslal k sodniku.
Narava, ki nama je zopet prikazala najlepšo možno predstavo…

pa še kdo…

Danes sem šel iz Kamnika na Krvavec s kolesom. Prikolesaril sem vse do nadmorske višine 1750 m, 100 metrov pred vrhom me je ustavila tabla, ki prepoveduje vožnjo s kolesom na privatni zemlji. Spoštoval sem željo lastnika. Ne razumem sicer kako je to privatna zemlja, če se na njej nahaja smučišče, ampak ok. Pozdravil sem krave in odbrzel v dolino. Tura je precej zahtevna ( 65 km in 1.400 m nadmorske višine ). Do vrha sem rabil 3 ure, za vrnitev pa 1 uro. Vozil sem Trek 6500 ( mountain bike ). Prehitevali so me “specialkarji”, ki pa niso mogli tja kamor sem šel jaz. Na poti sem spil 3 litre vode in doma pojedel 2 krožnika gobove juhe in kruh. Po večerji pa sem “odbil” še 2 ledeno mrli pivi. GULP!

Hmm, energije je bilo še nekaj.

Kolesarji nismo zaželjeni.

Zvoh v ozadju.