Iz Polja čez Kamniški grad na sladoled
Vročina je vse bolj pritiskala in med tednom naju je Gašper povabil na kolesarsko turo okoli njegovih terenov. Zbirno mesto je bilo v Radomljah. Z Mojco sva se odločila, da odkolesariva kar od doma v Polju. Pri Gašperju in Meti sva bila ob dogovorjeni uri. Prišel je še Grega in malo smo počakali, da smo uredili vse tehnične zadeve. Odkolesarili smo v smeri Zgornjih Palovč. Najprej po asfaltni cesti, ki pa kmalu postane makadam, ki pelje po čudoviti soteski potoka Rovščica. Najprej se lepo zmerno vzpenja, kasneje pa se kar lepo postavi pokonci. Višje smo se nadejali malo bolj hladnega zraka. No, višje je bilo res malo bolj sveže. V spodnjih Palovčah smo zavili levo v smeri Zgornjih Palovč. Od Zgornjih Palovč smo kolesarili malo gor malo dol, dokler nismo na odcepu zavili desno proti Starem gradu nad Kamnikom. Sledilo je še malo pritiskanja v hrib in že smo bili na cilju. Na vrhu smo se malo razgledali in se nadihali. Sledil je divji spust v dolino kjer je res kar pošteno letelo. V Kamniku smo bili kot bi trenil. V Veroniki smo si privoščili sladoled in uživali. Nismo mogli ravno dolgo sedeti, kajti z Mojco sva morala priti še do doma. Poslovili smo se od Veronike in se namenili domov. Po kolesarski poti, ki pelje ob Kamniški Bistrici smo drveli do odcepa kjer sva se poslovila od Mete, Gašperja in Grega. Začelo se je temniti in nekje pri Horjulu naju je ujela tema. Na srečo sva imela s seboj vsaj dve lučki. Potegnila sva jo še do doma in se ob večernem padu temperature ravno prav ohladila.