Durmitor: Vrh Šljemena, 2455 m
Po Trnovačkem jezeru so sledili trije dnevi v Durmitorju, od 19.08.2012 – 22.09.2012
Zjutraj je sledil že uglašeni planinski ritual in po zajtrku sva šibala z avtom proti smučišču pod vrhom Savin Kuk. Napovedovali so peklensko vročino in res je bilo že zjutraj zelo vroče. Najprej sva se kar po smučarski progi povzpela navzgor, malo zgrešila pot a se kasneje uspela priključiti pravi poti. Po krajšem strmem vzponu sva se povzpela na travno pobočje jugo vzhodnega dela Šljemena. Po travnatem terenu sva levo-desno napredovala proti vrhu. To je ena izmed tistih poti kjer se ti zdi, da boš kmalu na vrhu vendar kar traja in traja. No, minila je še kakšna urca in že sva stala na Istočnem vrhu od koder se je zelo lepo videlo na vse strani Durmitorja. Levo se je tudi že videl Vrh Šljemena in čakal naju je še kakšne pol ure dolg sprehod do najvišje točke Šljemena. Od tam sva lahko opazovala celo Volujak in Maglić ter obujala spomine na prijeteno kampiranje ob Trnovačkem jezeru. Želela sva narediti krožno pot, zato sva se odločila, da poizkusiva po malce pozabljeni in krušljivi poti, ki pripelje direktno pod Savin Kuk. Čeprav sva v vodniku prebrala, da pot ni priporočljiva, sva se odločila, da jo vseeno preizkusiva. Na poti sva srečala dva Slovenca, ki sta šla po poti navzgor in sta nama povedala, da pot ni nič groznega. No, potem pa ni panike in zapodila sva se navzdol. Izkazalo se je, da je zaradi krušljivega terena pot navzdol veliko bolj zoprna kot gor. Kar malo sva se namučila, preden sva srečno prišla pod Savin Kuk. Vsekakor pot ne priporočam neizkušenim. Je precej krušljiva, slabo varovana in tudi precej izpostavljena. Zdelo se nama je, da je na Savinem Kuku nenevadno veliko ljudi. Aha, pod Savin Kuk pripelje sedežnica. To vse pojasni. Mojca je imela idejo, da bi se morda navzdol odpeljela. Hitro sem ji razložil, da dokler lahko hodiva na bo nič s sedežnico. Počakajva še 50 let in morda takrat. Zelo močno pa je začelo pripekati sonce in morala sva kar malo pohiteti, da naju ne bi čisto skurilo. Na začetku smučišča naju je že od daleč vabil odprt bife z mrzlim pivom. In zacvrčalo je.
Vstala sva skupaj s soncm.
in bila kaj kmalu v hribu.
Pogled na Savin Kuk.
Istočni vrh in prepadne stene.
Na Istočnem vrhu. V ozadju desno pa Vrh Šljemena.
Pogled na dolino Velika Kalica in Međed levo.
Strm spust po travi. Sledi malce plezanja čez skok in prečenje zelo krušljive strmine.
Krušljiv teren, ki je zelo zoprn za hojo.
Mojca si ogleduje kje sva se spustila. Med levim grebenčkom in desno špico kjer se vidi travo poteka pot.
Večerja bo kmalu...
