Archive za December, 2012

Starejši zapisi →

Na Ratitovec iz Zalega Loga

December 30, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Strma pot s 1100 višinskimi metri vzpona

triglav

Pogled na Triglav z vrha Ratitovca (Altemaver).

Na Ratitovec se pohodniki najpogosteje odpravijo iz vasi Prtovč kamor se pripeljejo na višino 1000 metrov. Z Marjanom pa sva se včeraj na vrh povzpela iz Zalega Loga na višini 540 m. Pot je izredno strma in postreže s 1.100 višinskimi metri vzpona. Prvih 700 metrov je pot ultimativno strma in v trenutko ko sva izstopila na bolj raven del poti sva bila popolnoma “prešvicana”. Na srečo naju je kmalo obsijalo sonce in hitro sva se posušila. Sledil je še vzpon mimo sedla Povden po strmih travnatih pobočjih do vrha. Ta del poti je na srečo speljan po serpentinah in posledično manj strm. Na začetku, ko pot pelje skozi gozd je trenutno precej ledeno. Na vrhu pa sva lahko uživala v razgledih na vse gorske verige v Sloveniji. Najprej sva odšla na Gladki vrh in kasneje še na 15 minut odaljeni Altemaver. Sledil je hitri spust v dolino. Potrebno pa je bilo vključiti vse možne “stabilizatorje”, ki so omogočili res varen korak.

Strma pot

Strma pot iz Zalega Loga ne popušča.

ravnina

Končno ravnina in ledena cesta.

stene ratitovca

Ratitovec je kljub nizki višini vseeno gora.

marjan na vrhu

Marjan ima še nekaj korakov do vrha. V ozadju se vidi Porezen.

Koča in Gladki vrh.

Koča na ratitovcu in Gladki vrh.

Južni del Julijcev

Južni del Julijcev, Črna prst, Vogel, Rodica…

Kepa na levi

Skrajno levo Kepa, skrajno desno Dovška baba.

Stol, Vrtača, Begunjščica

Pogled na trojček Stol, Vrtača, Begunjščica.

Stol

Nekaj snega je na Stolu. Bolj slabo.

in še čudovite Kamniško-Savinjske Alpe.

Komentarji (2)

Vetrovna Dleskovška planota

December 29, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Iz Planine Ravne na Dleskovec in naprej na planino Podvežak. Čudovita krožna pot po Dleskovški planoti

V ozadju vrh Dleskovca. Veter piha z orkanskimi sunki.

Danes sva se z Mojco odpravila na potep po Dleskovški planoti. V načrtu sem sicer imel smučanje a me je Mojca prepričala, da razmere niso ravno prave. Vsekakor sva bila oba pod vtisom povsem nepričakovane in krute nesreče Ruth Podgornik Reš, ki jo je pokopal plaz na poti na Kredarico. Vsakič, ko v gorah življenje izgubi tako pozitivna in energična oseba mi je kar malo hudo. Verjamem, da sta ji narava in gore res veliko pomenili. Res škoda, a tako pač je. Nikoli ne vemo kdaj bomo odšli. Kljub napovedi o močnem severnem vetru sva se odpravila preveriti razmere. Avto sva pustila na križišču, ki sledi kmetiji Planinšek in se odpravila peš desno proti planini Ravne. Kmalu sva lahko občutila moč vetra, ki je že na planini pošteno vrtinčil sneg. Joj, kaj bo šele na vrhu planote!!! Iza oblakov se je pokazalo sonce in nastalo je res pravo zimsko vzdušje. Snega ni veliko a ga je veter pošteno napihal na pot. Na nekaterih delih se je močno udiralo, drugje pa spet ne. Stara podlaga je večinoma držala težo. V kolikor sva se znašla v bližini ruševja pa se je znalo udirati tudi do riti. Ob izhodu iz gozda se je veter začel močno krepiti in proti vrhu Dleskovca se nama je zdelo, da sva na drugem planetu. Odprli so se razgledi na Veliki vrh, Ojstrico, Desko in bilo je res fantastično. Oblaki so se podili po modrem nebu in kljub močnemu vetru sva uživala na polno. Pihalo pa je res močno in tik pod vrhom nama je veter pihal direktno v hrbet ter naju suval naprej. Prvič v življenju sem navzgor hodil s pomočjo vetra. Veter naju je dobesedno porival navzgor. Na srečo temperatura ni bila prenizka in se je dalo preživeti. Kljub temu pa so bili na vrhu sunki tako močni, da sva z vrha nemudoma zavila navzdol na južno stran. V zavetrju ruševja sva se ob mini jezercu malo posončila ter uživala v plesu vetra in snega. Nadaljevala sva desno po markirani poti, ki pelje do Korošice. Na križišču, ko pot zavije desno proti Moličkki planini pa sva zavila levo proti planini Podvežak. Veter se je zopet okrepil in naletela sva na popolnoma pomrznjen del poti kjer je bilo potrebno paziti na korak. Na planini Podvežak sva se še malo posončila in se kmalu odpravila do avta. Torej, snega res ni veliko, ja pa precej napihan in previdnost ni odveč. Srečala nisva niti ene osebe in Dleskovška planota je res čudovita.

Kmalu sva morala natakniti gamaše zaradi napihanega snega.

pogled na Raduho.

Čudoviti razgledi na Raduho in Peco v ozadju.

Čudoviti pogled na Veliki Vrh. Noro.

jezerce

Pogled na malo zaledenelo mlako in oblake na modrem nebu.

uživancija na sončku

Uživancija na sončku v zavetrju. No, delnem zavetrju.

Ojstrica, veliki vrh

Pokazale so se lepotice in lepotci .

močan veter.

Mojco je napadel močan veter.

veter v laseh.

Veter v laseh.

Sonce se počasi poslavlja.

Ni komentarjev →

Virnikov Grintovec, 1654m

December 23, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Čudovita gora nad Jezerskim z razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe

Pogled na Virnikov Grintovec s poti.

Že kakšen teden nisem bil na Jezerskem. Čas je bil, da ga zopet obiščem. Vse bolj mi je všeč. Za razliko od obleganih turistično-pohodniških krajev je Jezersko veliko bolj osamljeno in se sploh ne trudi privabiti množice turistov. Še vedno ne vem ali ne znajo ali nočejo. Danes sva se z Mojco povzpela na Virnikov Grintovec. Snega je malo in zima je popolnoma izgubila moč. Gora pa naju je res prijetno presenetila. Pot je prijetna in zanimiva in zelo sva uživala. V trenutku, ko stopimo na vršni greben se odkrijejo res čudoviti razgledi naokoli. Na poti je v zgornjem delu pri prečnici v levo potrebno biti malo bolj previden, drugače pa ni kakšnih drugih težav. Ob predpostavki, da imate dobro obutev, ki prime na snegu in ledu.

Na začetku poti je bilo zeleno kot spomladi.

Kmalu je bilo potrebno zagristi v strm klanec.

Na meji z Avstrijo se je pokazala zima.

Na strmi poti je bilo tudi nekaj ledu in previdnost ni bila odveč.

Razgled v dolino na poti.

Prihod na greben.

Prečnica v levo na Virnikov Grintovec.

Še prečnica v levo pa sva na vrhu.

Lovljenje sončnih žarkov na vrhu.

Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Dolina na levi je Ravenska Kočna na desni pa Makekova Kočna.

Komentar (1)

Starejši zapisi →