Pohod po zahodnem Pohorju.

Krožna pot iz Mislinje čez vrhove zahodnega Pohorja do Rogle in nazaj.

V soboto sva se z Marjanom odpravila na krožno pot po Pohorju. Pohorje sem imel že nekaj let v načrtu, vendar se mi je vsakič izmuznilo. Tokrat sem določil datum, preučil zemljevid, poklical Marjana in pot pod noge. Vremenska napoved je bila odlična in čakal naju je lep vikend v hribih. Odločil sem se za zahodni del, ki vključje tudi vse najvišje vrhove in Lovrenška jezera. Začela sva v vasi Zgornje Dovže. Najprej sva se povzpela na vrh Velika Kopa (1524m), nadaljevala proti Črnemu Vrhu (1543m) in se spustila do Ribniške koče. Od tu sva nadaljevala čez Ribniški vrh (1537m), Ribniško sedlo in Črno Mlako do Lovrenških jezer. Po ogledu jezer, ki res očarajo pohodnika sva nadaljevala v smeri proti Rogli. Tu sva zvečer v čudovitem smrekovem gozdu ob potočku prenočila. Postavila sva šotor, skuhala večerjo, se pogrela ob ognju in ob 22:15 sem “štemal” kot ubit. No, Marjan ni uspel zaspati tako hitro in baje se je matral vse do treh zjutraj. Nič ne vem o tem.

Ob 6:45 sem sva se zbudila in sonce je že obsijalo vrhove smrek. Neprecenljiv pogled, ki pa mi ga ni omogočil Mastercard. Marjan je malce zaspan najprej opazoval moje kuhanje čaja nato pa omagal in še 40 minut trdno spal. Ta čas sem raziskoval okolico in kopičil sončno energijo. Zjutraj je bilo še vedno precej sveže zato se je bilo treba kar ogreti. Pospravil sem ognjišče, se zahvalil naravi za lep sprejem in po zajtrku sva nadaljevala pot proti Rogli.  Na Rogli sva se ustavila le za trenutek in spet sva jo popihala po poti v gozd, ki pelje nazaj v dolino proti Mislinji. Od Mislinje do vasi Dovže pa naju je čakala še naporna 4 kilometrska pot po asfaltu. Ob 14:30 sva prispela do avta. Prvi dan sva hodila cca.8 ur in pol, drugi dan pa 5 ur. S težkim nahrbtnikom na ramah sva opravila kar pošteno delo. Pohorje se vsekakor splača obiskati spomladi, ko se narava prebuja. Še nikoli nisem videl toliko mravljišč kot na Pohorju. V kolikor pa ste bolj tihi pohodnik boste z lahkoto lahko opazovali tudi različne ptiče in srne. Edini minus je zopet virus imenovan človek, ki se s štirikoleniki preganja po Pohorju, uničuje steze, plaši živali in izgleda prav debilno tam gor. Tudi Pohorje bi vsekakor vključil v svoj predlog zaprtja gorskih predelov Slovenije za ves promet. Kazen za kršitev – zaseg motornega vozila in mesec dela z gozdarji v gozdu. Ampak čudak sem seveda jaz ker imam take predloge. Narobe svet.