Kraški masiv na Dolenjskem.

Danes sem se z avtom odpeljal v Velike Lašče in naredil krožno pot, ki me je vodila na Malo Goro. Čez hrbet gore sem se spustil v dolino Dobrepolja in se skozi Ponikve vrnil nazaj v Velike Lašče. Pot me je vodila skozi čudovite gozdove na Mali Gori. Opis poti sem našel v knjigi S kolesom po ljubljanski okolici, avtor: Peter Kranjc. Takoj po štartu se je stemnilo in ravno na grmadi (887m), je pričelo rahlo deževati. Slutil sem, da dež ne bo dolgo trajal zato sem nadaljeval in kaj kmalu je prenehalo dežavati. Dež je ravo toliko namočil makedam, da sem na poti navzdol pojedel kar nekaj kamenčkov, ki mi jih je v usta metalo sprednje kolo. Okolica je bila kar malo kičasta saj trenutno cveti regrat in rumena je prevladujoča barva na travnikih. V ribniku pri vasi Podgora (v opis ture ni vključen, našel sem ga naključno, ko sem malo zavil iz smeri) pa sem srečal tudi želvo in ogromnega krapa. Na srečo pa nisem srečal kosmatinca iz gozda na katerega me je opozarjala tabla takoj na začetku ture. Tura orientacijsko ni zahtevna, vseeno pa je dobro imeti zemljevid in malo smisla za orientacijo. V knjigi je pot sicer dobro opisana vendar je problem ker se ti včasih ne da gledati po zemljevidu in hitro lahko zaviješ v napačno smer. Morda celo v brlog medveda, ha,ha,ha.

Razdalja: 46km
Višinska razlika: 665m
Povprečna hitrost: 18,06km/h
Drgnil rit na kolesu: 2:32h

[Show slideshow]

V sredo sva se z Mojco vrnila s Krka. Na povabilo Simšičev sva 4 dni uživala v dobri družbi, hrani, pijači, morju in svežem zraku. S seboj sva vzela tudi kolesa. Krk je čudovit otok za kolesarjenje, še zlasti spomladi, ko ni toliko prometa in vročine. Vsekakor je priporočljivo imeti zemljevid, da se ne vozite po glavnih cestah. Tokrat pa sem ugotovil, da so dobro markirali tudi peš poti po otoku in lahko se podate na veliko krajših ali daljših pohodov, ki vas vodijo čez čudovite gozdove in odmaknjene vasice v notranjosti otoka. Poleg kolesarjenja sva zopet igrala namizni tenis, ki ga dejansko igrava samo takrat kadar sva na parceli Simšič na obisku. Na srečo je Mojčina noga že tako napredovala, da sva skupaj naredila celo cca 50 km s kolesom in odigrala kakšno urico namiznega tenisa. Za pohode pa žal še ni pripravljena. Sedaj sva spet v Ljubljani…

[Show slideshow]

Na Krim s kolesom. V zeleni medvedovi deželi.

Na Krim se vsako sezono zapeljem vsaj enkrat. Danes sem si zaželel konkreten vzpon in ob 15:35 sem se z avtom odpravil v Polje po kolo. V Polju sem ga spakiral v avto in odbrzel proti Iški. Celotna pot mi je vzela 1 uro in 45 minut. Totalna gužva, za popizdit. No, takoj, ko sem bil v zelenem, mirnem gozdu se je stvar obrnila na bolje. Obrnil sem pedalke in že sem se v precej svežem zraku vzpenjal proti vrhu. Bil sem precej pozen in verjetno zato nisem srečal nobenega kolesarja in samo 2 avta. Čisti mir in užitek. Na vrhu je bilo precej sveže in po krajšem slikanju sem se spustil. Joj, spust pa je s Krima res uživaški. Brez večjih nevarnosti brziš v dolino. Začuda danes nisem nič pozabil, razbil ali izgubil in srečno sem se vrnil domov. Medveda nisem srečal nobenega. Edino prav. Naj uživajo globoko v gozdu. Aja, števec mi ni delal zato ne vem kakšna je bila kaj hitrost. Vzpon traja cca. 1:15 min., spust pa 20 min. Klanec pa bolj redko popusti.

Razdalja: 14,4 km v eno smer.
Višinska razlika: 776 m

[Show slideshow]