28.09.2010 sem na preglredu z ultrazvokom dobil naslednji izvid zdravnika. “V področju prvega MTP sklepa je videti neravno sklepno površino predvsem v področju glavice stoplanice. Vidna je dokaj ostra kontura sklepne ovojnice – kronični sinovitis. V sklepu je povečana količina izliva.”

DUM, BUM BEMMMMM,  me je zadelo. Sedel sem na zdravniški mizi in vsa kri mi je butnila v glavo. Kaj mi govori mož v belem. V svoji divji rekreativni karieri sem imel že marsikaj poškodovanega, kaj takega pa si nisem nikoli predstavljal.  Za tiste, ki ne veste kaj to pomeni si oglejte naslednji zapis o težavi imenovani Hallux Limitus/Rigidus, ki pesti ogromno rekreativnih in profesionalnih športnikov. Za zdaj vem, da je zadeva močno morila Shaqa (:

Opravil sem 10 fizioterapij z ultrazvokom, ledom in elektrostimulaijo. Jem Lyprinol, mažem z glukozaminom, povijam, ko ga obremenujem in veliko časa preživim na internetu kjer študiram kaj se da narediti in kako naprej. Jutri me čakajo laboratorijske preiskave, v naslednjih dneh pa še rentgen in pregled pri specialistu ortopedu.

Kaj moremo, telo imamo samo eno in povem vam, ko vas naslednjič boli prst na nogi ali roki ne ignorirajte bolečine kot sem to v preteklosti počel jaz. Kombinacija genov, manjših poškodb in velike obremenitve so me pač načele. No, gremo naprej…

Na sliki lahko vidite razliko med palcema. Uganite s katerim imam težave?

No včeraj pa sem po dolgem času doživel precej hud zvin gležnja. Z Blažem sva nameravala tečt na Orle in narediti nekaj vaj na trim stezi v Sostru. Začela sva s hojo in pogovor je potekal nekako tako:

Blaž: “A bolj peš si zastavil danes”?  (tekaška šala)

Jaz: “Ma ja sej veš prvih nekaj minut, da se ogrejeva. Sploh pa, da se še moj prst (ki je itak že poškodovan) malo ogreje.”

Blaž: “Ja itak, sej jest tud vedno začnem s hojo, da se ogrejem”

Jaz: “AAAAAAAAA, auuuuuu, aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa (padec po tleh in zvijanje ter tuljenje po moji oceni kakšne pol minute do minuto)

Stopil sem na korenino, ki se je odlomila in pod njo je gleženj ostal brez opore in se sunkoviti zvil.  Rezultat pa si lahko ogledate spodaj. Sedaj ždim doma in se lahko premaknem največ do stranišča. Na srečo imam vse pri roki, ha,ha,ha. Pa še Mojco imam doma, ki mi pomaga.  Aja, prek kratkim mi je Miloš po intervenciji mame pripeljal bergle, ki jih pošilja Milena. Hvala vsem.

Mladi lepe dneve preživljajo doma pred televizijskimi in računalniškimi zasloni. To je dejstvo. Vsi tisti, ki še nismo obupali nad to resnico se že leta trudimo, da bi mlade zbezali ven in jih navdušili za šport. Še vedno je tako živ spomin na pomladno sapico, ki me je hladila, ko sem se s kolesom, oborožen samo s košarkaško žogo, peljal proti “plati” zraven Partizana v Polju. V trenutku, ko sem prispel, me je plata in vzdušje na njen potegnila vase in 2 – 4 ure kasneje sem se popolnoma izmučen s kolesom pripeljal nazaj domov. (more…)