Jaka pred drevesom, ki ga je izdolbel detelj.

Danes sem se z nečakom Jako odpravil na Orle. Zanimalo me je kakšno zanimanje bo pokazal Jaka, ki je star 3 leta in 4 mesece. Zdi se mi pomembno, da otroci čim več časa preživijo v naravi in čim manj v “poblaznelih” nakupovalnih centrih ali podobnih mravljiščih. Na žalost pa so danes starši prezaposleni in za preživljanje prostega časa v naravi ostane  bolj malo časa. No kakorkoli, midva sva danes ignorirala oblačno vreme, rahel dež in nizek pritisk ter jo mahnila na Orle. Med potjo sva plezala po drevesih, poslušala ptičke, iskala drevesne gobe, opazovala luže v katerih še ni paglavcev, skakala čez blato in po cca. 30 minutah se je Jaka odločil, da ne bo več hodil ker je utrujen. Čeprav sem vedel, da bi lahko še hodil sem ga bil primoran ( dretje, izsiljevanje, jok… ) nesti na ramenih. Prišla sva do vrha in se nato po drugi poti vrnila nazaj do avta. Pred cerkvijo sva z žogo še malo nakazala kako igra Fernando Torres in Didie Drogba ter jo mahnila domov. Bilo je super in Jaka mi je obljubil, da bo naslednjič, ko bo sonce več hodil. Ali je nakladal, pa bova videla naslednjič…

Jeseni, ko začne padati dež, ki se kasneje spremeni v sneg, se del  športnih aktivnosti preseli v dvorane. Veliko ljudi se ne zaveda kako pomembno je trenirati mišice, ki so tako pripravljene za vsakdanje napore v življenju. Mišice nam omogočajo, da se obvarujemo poškodb in  se lahko nemoteno ukvarjamo s športi kot so košarka, nogomet, kolesarjenje, hoja, tek… Po tridesetem letu začne  človek pospešeno izgubljati mišično maso in še bolj se je potrebno potruditi, da jo ohranimo. Tokrat objavljam nekaj fotografij iz Tempo telovadbe kjer “Tempovci” krepimo mišice od oktobra do maja. Pod strokovnim vodstvom Daneta in Jureta seveda. Zelo sem vesel, da imam prvič odlične slike iz telovadnice za katere je poskrbel Jaka Babnik. Jaka žal mi je,  da smo ti ves čas rušili kompozicijo in spreminjali svetlobo ampak morali smo odtrenirati (:

Manjkali so zvesti telovadci Iztok, Valens in Blaž. Pa drugič.

[Show slideshow]

Daleč, daleč nazaj, smo doma imeli sobno kolo. Ob deževnih in mrzlih dneh sem se vsedel nanj in ob gledanju kakšne dobre nogometne tekme prešvical litre znoja. Vedno se mi je zdel simpatična naprava s katero sem z lahkoto nadomestil trening zunaj. Leta kasneje sem se s sobnim kolesom zopet srečal na fitnesu kjer sem užival v simulacijskih vožnjah po bregu navzgor in navzdol. S seboj sem moral imeti rezervno majico kajti, ko sem stopil s kolesa sem bil popolnoma moker. V soboto pa sem ga po dolgem času zopet srečal na obisku pri sestrični Poloni in Jerneju. Za trenutek sem se usedel nanj in spomini so se vrnili. Vsem ljubiteljem športa ga priporočam. V kolikor imate prostor v stanovanju. Jaz ga nimam.(: