Zvin gležnja.

No včeraj pa sem po dolgem času doživel precej hud zvin gležnja. Z Blažem sva nameravala tečt na Orle in narediti nekaj vaj na trim stezi v Sostru. Začela sva s hojo in pogovor je potekal nekako tako:

Blaž: “A bolj peš si zastavil danes”?  (tekaška šala)

Jaz: “Ma ja sej veš prvih nekaj minut, da se ogrejeva. Sploh pa, da se še moj prst (ki je itak že poškodovan) malo ogreje.”

Blaž: “Ja itak, sej jest tud vedno začnem s hojo, da se ogrejem”

Jaz: “AAAAAAAAA, auuuuuu, aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa (padec po tleh in zvijanje ter tuljenje po moji oceni kakšne pol minute do minuto)

Stopil sem na korenino, ki se je odlomila in pod njo je gleženj ostal brez opore in se sunkoviti zvil.  Rezultat pa si lahko ogledate spodaj. Sedaj ždim doma in se lahko premaknem največ do stranišča. Na srečo imam vse pri roki, ha,ha,ha. Pa še Mojco imam doma, ki mi pomaga.  Aja, prek kratkim mi je Miloš po intervenciji mame pripeljal bergle, ki jih pošilja Milena. Hvala vsem.