Gaza je čudno nameščena ker sem si jo zamenjal sam. Sestre to naredijo veliko bolje.

Teden dni po tem, ko sva se vrnila iz La Palme me je čakala manjša operacija. Že več let, ne desetletij, me moti dihanje skozi nos. Dejansko sem na desno nosnico že res stežka sploh kaj vdihnil. Leva je bila malo boljša vendar še vedno slabo prehodna. Posledično sem imel v nosu ves čas sluz in izgleda kot, da bi bil ves čas prehlajen. To me je motilo tudi pri športu saj mi pri povečani aerobni aktivnosti avtomatično začne teči iz nosu. Ponoči lahko diham samo skozi usta in imam zjutraj podoben občutek kot, da mi je nekdo v usta stresel vrečo peska. Skratka imel sem dovolj in 12.01.2012 sem odšel na pregled. Po zaužitju kokaina!!! (v nos ti vstavijo kokain, da ti omrtvičijo tkivo) in pregledu mi je doktor dal naslednjo diagnozo: manjša krista pretina obojestransko spredaj, v zgornjem zadnjem delu pretin zavije v desno, na tej strani je posledično majhna srednja nosna školjka. Izrazit zadebeljen pa je predvsem rep desne nosne školjke. Epifarinks prost.
Mnenje: Indicirana je operativna korekcija nosne pregrade ter mukotomija spodnje školjke desno v lokalni anest.

04.04.2012 se imel opeacijo in lahko povem, da je popolnoma neboleča. Operiral me je Jure Urbančič. Kot ponavadi v našem zdravstvu sem pogrešal več komunikacije med pacientom in doktorjem. Sicer je to skoraj nemogoče izvesti, kajti operirajo kot po tekočem traku in svaka čast, da sploh zmorejo. Med operativnimi posegi pa se morajo ukvarjati še z marsičem drugim. Pred operacijo pa mi je doktor vse lepo in počasi razložil in med operacijo za vsak korak pojasnil kaj bo storil. Po operaciji so zoprni samo tamponi, ki jih moraš imeti v nosu dva dni. Tamponi so precej široki in nos ti dobesedno “zabašejo”. Dva dni malo “papcaš” tablete proti bolečinam in to je to. V bolnici sem dvakrat prespal in pohvaliti moram sestre in hrano. Na razpolago je celo meni za vegeterijance kar je super. Vsi Slovenci bi se morali boriti za ohranitev zdravstva kot ga imamo. Teh pravic ne smemo zgubiti. Jebeš Ameriko. kdor hoče to naj gre tja.VOZI!!!
Kakšen pa je napredek zaenkrat težko rečem. Prehod zraka je že boljši, imam pa še precej težav s sluzom, ki še vedno pridno polni nos. Sedaj redno spiram nos s slano vodo in čakam na boljše čase.

Po operaciji jemo tablete in čebljamo.

Ste kdaj tekli pozimi, ko je res mraz? V petek in soboto sem se odpravil v kar prijetnem mrazu in vetru na tek po Tivoliju čez Rožnik in nazaj v center. Sicer je to moja običajna tekaška destnacija, tokrat pa je bilo malo drugače. Že res dolgo namreč nisem tekel pri -8. Nasploh velja pri nekaterih ljudeh prepričanje, da je v takem mrazu težko teči in, da se pri nizkih temperaturah ne da dihati skozi usta. Tudi to je žal en izmed izgovorov, ki ga naša podzavest hrani za trenutke, ko človek pride na idejo, da bi se rekreiral. Na zalogi jih ima cel kup in za vsako priložnost se najdeta vsaj dva. Vse kar potrebujete je, da se primerno temperaturam tudi pravilno oblečete.

Vsakič, ko tečem po mrazu ali, ko me v hribih zebe v prste na rokah pa se spomnim na legendo po imenu Wim Hof. Možakar je pri temperaturi okoli -20 naprej pretekel 21 km bos in kasneje tudi 42 kilometrov samo v spodnjicah in precej zračnih športnih copatah/natikačih. Da vse skupaj ni hec in nateg pa si lahko pogledate v filmčku spodaj. Možakar je original ni kaj.

Danes sem odprl kolesarsko sezono 2011. Tokrat prvič že marca. Na kolo sem nameraval že čez vikend, vendar me je napadal zlovešči želodčni virus, ki me je za tri dni zaklenil v stanovanje. V preteklosti nisem bil ravno navdušen nad kolesarjenjem v zimskih temperaturah ter lovljenju mrzle sape, ki ti piha pod prešvicano majico. Vendar leta so tu in zaradi osteoartritisa, ki je navdušen nad tekom, hojo, nogometom in košarko sem moral začeti razmišljati o spremembi pri izbiri količine določene športne aktivnosti. Kot prva žrtev je padla košarka, ki sem jo redno igral z največjim veseljem. Tukaj je moj sklep na palcu res trpel. Samo pravi ljubitelji športa vedo kakšna žalost se lahko naseli v človeku, če se je prisiljen odpovedati športu, ki ga je strastno igral. No, tudi tek je doživel drastično zmanjšanje tedenskih treningov. Kaj lahko povečam? Kolesarjenje in plavanje seveda. Glede na to da so mi bazeni nekaj najbolj čudnega kar je človek lahko izumil mi preostane kolesarjenje. Da ne bo pomote, v preteklosti sem kar nekaj prekolesaril, zadnjih nekaj let pa sem ga malo opustil. Prejšnji teden sem iz Polja pripeljal mojo legendo Trek 7200 fx, treking kolo, ki me je popeljelo po mnogih prostranstvih ter hribih in dolinah.

S Trekom nekje na prostranstvih Bolgarije leta 2007.

Kaj kmalu mi je postalo jasno, da bo potrebno nabaviti nekaj zimske opreme, kajti temperature so še vedno nizke in tokrat mi ne bodo preprečile, da bi kolesaril. Zopet bo treba nakupovati? Kar se tiče nove športne opreme imam dve težavi. Pvič, vedno se mi zdi izredno draga in drugič, v svojem mini stanovanju mi že pošteno primankuje prostora za shranjevanje. Vključujoč Mojčine športne rekvizite in opremo,  je stanovanje kot nekakšna mini športna trgovina, kjer med drugim lahko  najdete vse od otroških rekvizitov za telovadbo, koles, cepinov, čelad, 12 parov športnih copat,  3 pare gojzarjev, loparjev, najmanj 5 različnih nahrbtnikov, nogavic, flisov, kap, vetrovk, rokavic, štrika, uteži, elastik, žog in v zadnjem času tudi rekvizitov za fizioterapijo. Odločil sem se, da nakupim osnovne kose oblačil, malo skombiniram s tistim kar že imam in vse skupaj preizkusim. Odšel sem v trgovino Veb Company na Litijski cesti in se opremil z dolgimi termo pajkicami, podkapo, rokavicami in nogavicami znamke Endura – Škotska kolesarska znamka srednjega razreda. Za zgornji del pa sem uporabil Patagonia flis s Polartec windbloc materialom, svojo novo zimsko pridobitev za hojo v hribe. Za cilj sem si izbral Orle in Golovec. 25 km vožnje po asfaltni cesti, makedamu in krajši odsek po gozdni široki poti. Odlična destinacija za hitri popoldanski trening. Bilo je odlično, na poti me je ves čas spremljalo sonce, veter je pihal močno, temperatura pa je bila okrog 4 stopinje. Podkapa se je obnesla odlično, pajkice in rokavice prav tako. Windbloc jakna je zlata vredna, saj sem pod njo imel samo kratko majico z rokavi in me tudi enkrat ni zazeblo. Edino kar mi je manjkalo je bila zaščita za prste na nogah v katere me je kljub termo nogavicam rahlo zeblo. V primeru daljše vožnje bi lahko imel težave s temperaturo prstov. V kolikor še niste aktivirali svoje kolo je zdaj čas. Temperatura raste.

[Show slideshow]