Po severovzhodnem grebenu na Bavški Grintavec

Avgust 28, 2016 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Severovzhodni greben Bavškega Grintavca

Lep greben ni kaj.

V letošnji zimski sezoni z Matjažem nisva uspela odmučati nobene turce. Matjaž je imel ogromno dela z otvoritvijo nove lokacije svoje trgovine Gornik in nikakor se nama ni uspelo dobiti. Zelo pa sem bil vesel v petek, ko me je poklical in povabil v gore. V nedeljo sem vstal ob štirih, se najedel in že sem šibal proti Retečam. Pobral sem Matjaža in sledila je vožnja čez Vršič v Zadnjo Trento. Na parkirišču sva srečala Marka Prezlja, alpinista svetovnega slovesa, ki je na plezanje peljal svojega klienta. Razmišljal sem kaj vse je ta možak že doživel in tudi preživel. Res noro. Stopila sva na plin in se začela vzpenjati proti Planini Zapotok. Že zjutraj je bilo pošteno vroče in napovedoval se je vroč dan. Na planini sva se odžejala in nadaljevala po markirani poti proti Bavškemu Grintavcu. Bila sva popolnoma sama in lahko sva opazovala trop gamsov, ki je poskakoval po skalovju. Še malo sva se dvignila, nato pa zavila levo proti severovzhodnem grebenu. Najprej sva morala čez zoprno melišče, a kaj kmalu sva bila pri skali. Navezala sva se na vrv in Matjaž je odplezal naprej. Sledila sta dva raztežaja plezanja po izredno krušljivem terenu. V nekem trenutku, ko sem zagrabil skalo mi je le ta dobesedno ostala v roki. Naslednja pa mi je cela zgrmela po steni navzdol. Ker sem v letošnjem letu prvič plezal, sem si moral kar malo urediti misli. Matjaž pa mi je postregel s staro modrostjo, ki se glasi “Kakšna ostane notri, kakšna pa gre ven”. Hmmm, zanim nasvet. Počasi sva prišla do grebena. Kulisa je postala fantastična, obsijalo naju je sonce in razgledi so segali daleč naokoli. Na grebenu se je skala malo izboljšala, čeprav je bilo še vedno ogromno šodra, ki vsak korak pošteno popestri. Lepo sva napredovala po grebenu in bilo mi je tako všeč, da sploh ne vem kdaj je minilo nekaj ur. Res prava uživancija v gorah na sončen lep dan. Le sonce je neusmiljeno žgalo in pod vrhom je bilo že peklensko vroče. Še malo in bila sva na vrhu. Hitro sva poiskala senco na severni strani in se malo odžejala, ohladila in najedla. Juhuhu, kako čudovito je stati na vrhu kjer nikjer naokoli ni žive duše. Sledil je spust po markirani, zavarovani poti. Tudi ta pot je precej polna šodra in bilo je potrebno paziti na korak. Bila sva že pošteno žejna in, ko sva naletela na snežno zaplato je Matjaž pod snegom le prišel do vode. S hitrim korakom sva se spustila nižje in kmalu sva bila nazaj na planini. Bilo je tako vroče, da sem glavo kar namočil v potok. Z užitkom, sva goltala dobro gorsko vodo in se hladila. Po tem, ko sva se malo ohladila pa sva se spustila še do avta. Na koncu se je nabralo kar nekaj hoje in bila sva prijetno utrujena. Ustavila sva se še pri koči ob izviru Soče kjer sva si privoščila mrzlo pivo. Joj, kako je zacvrčalo. Še vožnja čez Vršič in nazaj domov. Na poti mi je Mojca sporočila naj pridem v Polje kjer je Julči skuhala odlične marelične cmoke. Bili so odlični in po hitrem postopku sem pospravil juho, knedle in dva zelenjavna polpeta. Zvečer doma sem bil že res pošteno utujen in kar padel sem v posteljo. Ponoči se mi je sanjalo kako hodim po grebenu in kar skačem po vrhovih, greben pa se ne konča in ne konča…Noro, upam, da me Matjaž še kdaj povabi na kakšno podobno raziskovanje naših planin 😉

Na planini V Koncu.

Na planini V Koncu. Zadaj se sveti Bavški Grintavec.

Vstop v steno. Najprej čez melišče.

Matjaž je že višje.

Sva že skoraj na grebenu. Obsijalo naju je vroče sonce.

Pogled dol v dolino.

Pot naju vodi naprej po grebenu. Foto:Matjaž

Nekaj dela z vrvjo. Foto:Matjaž

Čakam, da pride Matjaž. Foto:Matjaž

Matjaž na grebenu.

Matjaž in glava Jalovca v ozadju.

Juhuhu…

Napredujeva proti vrhu. Foto:Matjaž

Še malo pa bova na vrhu.

Pogled nazaj na greben.

In na Jalovec ter Mangart.

Na vrhu pa je bilo pošteno vroče dokler se nisva skrila v senco.

Prehod samo za suhe.

Žeja je huda in Matjaž je poniknil pod sneg 🙂

Pogled na Srebrnjak in Trentski pelc.

Suhi Potok

Hlajenje v Suhem potoku.

Komentiraj