Čez Javornike na Sveto Trojico

Iz Postojne čez Javornike na Sveto Trojico. Spust v Slovensko vas in povratek nazaj ob Počku v Postojno.

Cerkev Sveta Trojica

Po precej soparnem in vlažnem vremenu se je v soboto napovedovalo lepo vreme. Odločila sva se, da tokrat malo zajahava najini gorski kolesi in odpeljeva kakšno malo bolj grobo pot. Odpeljala sva se do Postojne kjer sva parkirala avto na parkirišču ob vojašnici. Takoj ob izstopu naju je pozdravil rahel vetrič in zelo soparno ozračje. Pripravila sva kolesi in že sva poganjala pedala proti Javornikom. Na vzponu naju je obsijalo sonce in postalo je res vroče. Imel sem občutek, kot da imam na sebi dve majici. Po makadamski cesti sva se počasi vzpenjala proti Javornikom in višje, ko sva se skrila v krošnje dreves, je postalo veliko bolj znosno. Gozd pod Javorniki je še vedno močno poškodovan in res je žalostno videti ogromno bukev, ki imajo odlomljen vrh ter uničeno krošnjo. Poleg ogromne škode listavcev, ki je posledica žledu, pa je smrekove gozdove v okolici Postojne napadel še lubadar. Ker se država in njeni prebivalci ne zavedajo dobro kaj to pomeni za naš obstoj, se sanacija odvija zelo počasi. Tako pač je danes. Na sporedu je toliko, državnih, medržavnih, medcelinskih, medvaškh, medmestnih, olimpijskih in ostalih tekmovanj, koncertov, predstav, filmov, proslav, pogrebov, nadaljevank…, ki veliko bolj pritegnejo pozornost ljudi. Nekje pod Malim Javornikom je Mojca zagledala velik nasad malin. Kolesi sva odložila ob cesti in se zapodila v nasad. Maline so bile ravno prav zrele in sladke. Najedla sva se jih in odkolesarila naprej proti Velikemu Javorniku. Ni nama uspelo najti pot čisto do vrha, in nekje 40 metrov pod vrhom sva začela spust po cesti proti Pivki. Drvela sva po gozdu in na razpotju zavila desno, nazaj v smeri Postojne. Sledil je dolg spust po makadamu z drobnim peskom in vriskala sva od veselja. Prišla sva do križišča kjer sva zavila levo v smeri Svete Trojice. Zlagoma sva se vzpenjala in sledila smernikom za Sveto Trojico. Na koncu ceste se makadam spremeni v strmo pot, ki je polna večjih kamnov in peska. Do vrha sem moral pošteno pritiskati in paziti, da mi ne obrne sprednjega ali zavrti zadnjega kolesa. Vzpon je kar intenziven a na srečo kratek. Na vrhu sem pričakal Mojco, ki je morala stopiti s kolesa in ga potiskati do vrha. Na vrhu sva bila popolnoma sama. Razgledala sva se naokoli in uživala v senci cerkve. Malo sva pomalicala, se odžejala ter kmalu zajahala kolesi. Sledil je precej tresoč spust in dokler nisva pripeljala do makadama naju je pošteno pretreslo. Spustila sva se do Slovenske vasi. Tukaj je bilo potrebno malo obvoza kajti slovenska vojska je v bližini uredila slavni poligon – vadbišče Poček za urjenje vojske. Spomnil sem se kako sem tukaj v zimi leta 2000 streljal s spuško KA 47. Bil sem v generaciji, ki je morala odslužiti vojsko. 3 mesece sem prebil v vojašnici v Novem Mestu kjer sem lahko videl in izkusil kakšna neumnost je vojska in kakšen tip človeka je tam najbolj primeren. Sam vsekakor nisem med njimi in po treh mesecih sem zapustil zablodo in štiri mesece odlužil kot civilni vojak v Ljubljani. Malce sva preštudirala zemljevid in nadaljevala po makadamih in gozdnih poteh ob poligonu kjer je gibanje dovoljeno. Postajalo je vroče in bližina borovcev ter njihov vonj nama je pričaral precej morsko vzdušje. Vse dokler nisva prišla do sanirane deponije iz katere pa še vedno lepo smrdi. Še malo in bila sva nazaj pri avtu. Na turi sva bila popolnoma sama in še se bom vrnil v te kraje. Vsekakor turizem tukaj ne cveti. Tura je dolga 51 kilometrov in se povzpne za 1175 metrov. Do naslednjič lepo pritiskajte 😉

Začela sva z vzponom po soncu. Pošteno je bilo vroče.

Zavijeva v smeri Javornikov. Kot kaže je tukaj živel Martin Krpan. 😉

Mojca ga pritiska v klanec.

Ki je vse bolj strm.

Maline njam.

Mojca nabira maline v nasadu.

Uničenje v gozdu je še vedno vidno.

Končno letiva dol si misli Mojca.

Ko ne gre več na kolesu se ga zrine do vrha.

Jaz pa sem ga spravil čisto do vrha.

Na vrhu se razgledujeva naokoli.

Mojca z Javorniki v ozadju.

Spust v dolino.

Vožnja ob pašnikih.

V tej luži je bilo toliko blata, da sem komaj zvozil.

Mojca je uporabljala obvoze.

Pogled na cerkev na Sveti Trojici.

Ja,ja gibanje je omejeno.