Iz Ljubljane čez Loški potok do Babnega Polja in nazaj čez Bloke v Ljubljano

Julij 31, 2016 Avtor: admin Kategorija: kolesarjenje

lazec

Šibam iz Lazca proti hrvaški meji.

Danes sem imel v načrtu, da se bom zgodaj odpravil od doma. Zopet se je napovedovala huda vročina. Vstal sem zgodaj in se takoj lotil menjave gumic na zavorah. Ne vem točno zakaj sem se namatral, da sem gumice spravil v utore zavor. Morda vročina ali pa napačne gumice? No, na koncu mi je le uspelo. Porabil sem skoraj uro in pol, da mi je uspelo. Vročina je že pritiskala jaz pa nisem še niti pojedel. Po obilnem zajtrku sem se le odpravil in ura je bila že 10:15. Zunaj je bilo že peklensko vroče. Kaj moremo. Nič. Morda ima rešitev Vladimir Putin, Hillary ali Donald? Morda nam lahko pomagajo vsi ti oligarhi, rokomavhi, super zvezde, mega strokovnjaki, znastevniki. Bojim se, da ne. Preostalo mi je samo, da se prepustim veselju ob poganjanju pedal in šibam naprej. Najprej sem zašibal proti Škofljici in se povzpel do Pijave Gorice. Tam se zavil desno in nadaljeval proti Želimljam. Od Želimelj naprej pa sem se držal smeri proti Turjaku. Cesta je odlična, poteka v senci in te v serpentinastih ovinkih kmalu pripelje na Turjak. Tu sem se priključil glavni cesti in odšibal do Velikih Lašč. V Laščah sem zavil desno in se povzpel do vasi Sveti Gregor. Tukaj me je dobilo sonce in vročina je bila res precej huda. Na srečo je sledil spust v Sodražico kjer me je čakal vzpon na Loški potok. Večino časa vzpona me je božalo sonce in v Loški Potok sem pribrcal pošteno izsušen. Zavil sem v lokalni bife in naročil liter radenske ter radler. Natakarica me je malo začudeno gledala. Povedala mi je, da takega naročila pa še nikoli ni dobila. Radenska in radler sta bila v petih minutah izpraznjena in lahko sem nadaljeval pot. Nadaljeval sem z rahlim vzponom čez vas Travnik. Po krajšem spustu sem zavil desno v hrib in sledil je zelo prijeten vzpon proti Staremu kotu. Nobenega prometa, senca dreves in rahel vetrič so bili zagotovilo za hitro napredovanje in uživanje. V Starem Kotu sem zavil desno in se napotil proti meji s Hrvaško. Glede na to, da je mejni prehod res precej lokalne narave me je zanimalo ali bom moral pokazati dokumente. Plavolasa policistka ni naredila izjeme in takoj sem moral poiskati ustrezen dokument v svoji kolesarki torbici pod sedežem. Najprej sem ji povedal, da dokument imam, in jo vprašal ali ga moram pokazati. Rekla mi je, da vsakomur res ne more verjeti in da moram seveda pokazati osebni dokument. Vstopil sem na Hrvaško in se spustil v Prezid in od tam naprej do mejnega prehoda. Zopet procedura osebnega dokumenta in že sem bil v Babnem Polju. Vročina me je zopet popila in ustavil sem se v lokalu Toni. Lepo me je sprejela gospa lastnica in ker poznam njenega sina sva na hitro malo poklepetala. Ponovno lepo napojen sem nadaljeval v smeri Bloške Police od koder sem se povzpel do Nove vasi. Računal sem na odprto črpalko kjer bi si dotočil gorivo. Žal je bila črpalka zaprta in moral sem zopet obiskati lokalni bife. Odločil sem se, da poskusim na današnji turi brez vnosa hrane. Zanimalo me je ali bom imel dovolj energije za povratek domov. Ves čas pa sem pazil, da sem vnašal dovolj tekočine. Iz Nove vasi sem odkolesaril čez Bloke in se spustil v Rašico. Od tam pa sem po isti poti nadaljeval do Turjaka in naprej v Ljubljano. Na Rudniku se je razvila huda nevihta in moral sem dobro držati krmilo kolesa, da me ni prevrnilo. Dež pa je padal tako močno, da sem domov prišel popolnoma premočen. Za mano je bilo 140 km in nekje okoli 2200 metrov vzpona. Na poti sem popil 6 litrov tekočine in dve kavi. Pojedel pa nisem nič. Tudi tako se očitno da. Le na koncu sem že bolj s težavo razvil kakšno večjo hitrost. Se vidimo.

Začelo se je v dvigalu.

Sem že pod gradom na Turjaku.

Šibam v smeri Sodražice.

Spust v Sodražico. Nato pa vzpon za hribe v ozadju.

Iz Sodražice sem se povzpel proti Loškemu potoku v največji vročini.

Tik pred Loškim potokom se odpre pogled na Retje.

V bifeju sem spil liter Radenske in radler.

Grem po poti obvoza.

V Prezidu na Hrvaškem me pričaka lesen pes. Priden, čaki, tačko daj.

Prispel sem do meje.

V Toni baru sem malo poklepetal z gospo lastnico.

Zapuščam Babno Polje.

Na Blokah je vedno prijetno kolesariti.

Na Jurčkovi cesti pa totalna nevihta.

Komentiraj