S kolesom čez Trebeljevo in Litijo na Vače in nazaj.

Megla,megla…

Ne vem, če sem že kdaj tako slabo spal kot ta teden. Pritisk je bil nizek, vlaga nenormalna in temperatura previsoka za ta čas. Posledično sem imel kar nekaj težav s spancem. Morda pa sem tudi že malo v letih in ne rabim več toliko spanca kot včasih. Morda, morda… Med tednom sem uspel teči le enkrat in malo nestrpno sem pričakoval izboljšanje vremena. Izboljšanja ni bilo in v soboto sem po dežju in popolnoma razmočenem terenu odtekel eno po Rožniku in okolici. Oblečene sem imel kratke hlače kajti drugače bi zgorel. Nazaj sem prišel blaten do kolen. Je pa pasalo. Danes pa je kazalo na manjše izboljšanje in vsaj dežja ni bilo pričakovati. Še preden sem zaradi tega groznega vremena postal popolnoma tečen sem se zavihtel na mojega črnega vranca in odkolesaril na vzhod. Najprej sem se skozi Sostro povzpel na Pečarja in se spustil v Besnico. Zaradi ogromnih padavin se je potok Besnica spremenil že skoraj v reko. Dvignil sem se do Trebeljevaga in se naprej spustil do Šmartnega pri Litiji. Večino časa me je spremljala megla, ki nikakor ni hotela izginiti. Ves čas sem moral zapenjati in odpenjati jopico kajti na vzponih sem se takoj pregrel, spusti pa so bili kar sveži. Nadaljeval sem do Litije in se ustavil na mostu kjer sem nekaj časa opazoval Savo, ki je te dni res ogromna. Nato sem nekaj kilometrov nadeljeval po glavni cesti proti Ljubljani do desnega odcepa za Vače. Sledil je 7 kilometrski vzpon do Vač in naprej do Slivne. Tukaj se je megla še okrepila in kolesaril sem po neznanem terenu, kajti okrog ceste nisem videl skoraj nič. Sledil je spust po makedamu do kamnoloma. Spust s cestnim kolesom po makedamu je res nekaj kar ni preveč zabavno. Ves čas moraš paziti, da ne pridobiš hitrosti in se izogibati večjim kamnom. Obroči na tem kolesu pač niso narejeni za vožnjo po makedamih. Hitro sem bil pri kamnolomu od koder sem se po asfaltni cesti zopet spustil do glavne ceste. Od tu pa sem nadaljeval do Kresnic, prečil most in po že znani poti mimo Jevnice in Zaloga do Ljubljane. Na koncu sem imel noge lepo utrujene, a me je doma pričakala Mojca s slastnim kosilom in fenomenalno sladico. Za mano je bilo 89 kilometrov in 995 metrov vzpona. Prijetno kolesarjenje po malo manj prijetnem vremenu. No, pa vsaj ni bilo veliko prometa.

Potok Besnica je že skoraj reka.

Cesta je bila mokra in tudi polna mokrega listja. Nič kaj primerna za hitre spuste.

Na poti je vse več megle.

Tudi v Litiji ni kazalo nič bolje. Morda na Vačah?

Sava je res ogromna. Voda teče iz vseh smeri.

Na Vačah je bilo še slabše.

Skoraj ne vem kje vozim.