Archive za September, 2010

Eko katun Vranjak – Planinski dom Krivi Do – Lisa – Trešnjevik.

September 02, 2010 Avtor: admin Kategorija: Črna Gora, hribolazenje, pohodi

Drugi dan sva se zbudila v megleno in precej hladno jutro. Po obilnem in odličnem zajtrku v katunu sva se ob 7:45 odpravila naprej. Po nekaj sto metrih hoje sem opazil, da Mojca močno zaostaja in mi nekaj maha. Aha, oba sva pozabila palice. Mimo planinskega doma Bjelasica sva počasi napredovala proti Trešnjeviku.  Vreme je bilo oblačno in na trenutke je padlo tudi nekaj dežja. Na poti sva videla kar nekaj katunov in konje,  ki so se pasli na pašnikih. Prišla sva do planinskega doma Krivi Do kjer je bilo veliko borovnic. Pot sva nadaljevala pod vrhom planine Lisa vendar zaradi vse močnejše oblačnosti nisva videla praktično nič.  Na poti sva nabirala jagode in si predstavljala kako naj bi izgledala pokrajina okoli naju. Okoli 16 ure sva prispela do prelaza Trešnjevik. V gostišču/prenočišču Eko dom Trešnjevik pri Ljubiši in njegovem psu Baku (nisem vedel da huskiji ne lajajo) sva popila eno rakijo, ko je začelo močno deževati. Sprijaznila sva se, da je najbolje, da prenočiva pri njemu in se drugi dan odpraviva naprej. Ljubiša nama je pripravil (bolj pogrel) okusne domače dobrote in popoldan je minil v opazovanju vremena, vremenske napovedi na televiziji in kramljanju z Ljubišo. Seveda moram omeniti, da se v lepem vremenu od Eko doma odlično kot na dlani vidi Komove, ki pa jih midva niti slučajno nisva uspela videti od blizu. Zvečer naju je razočarala še vremenska napoved, ki je tudi za drugi dan napovedala slabo vreme, še posebno v hribih. Kaj moremo sva si rekla in se po tuširanju prijetno utrujena zavalila v posteljo. Odločitev je padla, jutri se peš vrneva v Kolašin, kajti rajši hodiva kot pa, da čakava lepše vreme. Še vedno se lahko vrneva z avtom in osvojiva Komove. Oči so se začele zapirati…

Crna glava, 2139m. Pohod v smeri Biogradsko jezero – Crna glava – Trešnjevik (zaradi vremena odpoved vzponov na Komove) – Kolašin

September 02, 2010 Avtor: admin Kategorija: Črna Gora, hribolazenje, pohodi

Po uvodnem izletu na Razvršje sva se nasdlednje jutro odpravila na planirani 5 do 6 dnevni pohod iz Biogradskega jezera čez najvišji vrh Bjelasice  (Crno glavo), do prelaza Trešnjevik. Od prelaza Trešnjevik sva nameravala osvojiti še Komove, vendar naju je drugi dan pohoda ujelo slabo vreme, ki je za tri dni ovilo gore v meglo in dež. Tretji dan sva se zaradi slabega vremena peš po asfaltni cesti odpravila iz Trešnjevika do Kolašina. Od Kolašina sva se z avtobusom odpeljala do vhoda v nacionalni park Biogradska gora in nato še tri kilometre po cesti prispela nazaj do izhodišča.

Pa pojdimo po vrsti. Zjutraj ob 7:15 sva zagrizla v klanec in se ponovno preko katuna Dolovi napotila proti Crni glavi, najvišjemu vrhu Bjelasice. Pot od katuna Dolovi poteka po neskončnih travnikih čez katere poteka slab kolovoz, ki  je odličen tudi za gorsko kolesarjenje.  Na poti brez dreves je močno pripekalo sonce in morala sva se pošteno namazati z zaščitno kremo. Preden sva se povzpela na vrh sva lahko opazovala čudovito jezero Ursulovac in kasneje na vrhu tudi Pešića jezero. Na vrhu je močno pihalo in po kratki malici sva nadaljevala pot proti najinemu cilju. Zakaj se najvišji vrh imenuje Crna glava lahko vidite na fotografiji. SZ del vrha je poraščen z nizkim grmičevjem, ki od daleč vrh “obarva” v temno barvo. Vsaj tako sva si ime razlagala midva. Od jezera do vrha sva potrebovala cca.5 ur.

Po zelenih travnikih sva se spustila malo nižje in se zopet priključila na kolovoz, ki naju je pod Zekovo glavo in Troglavo pripeljal do izvira reke Biogradska rijeka, ki napolni Biogradsko jezero. Tu sva v čudovitem okolju skuhala kavo se malo okrepčala ter se po pogovoru s pastirico napotila naprej. Ob 16:15 sva prispela v Eko katun Vranjak.  V katunu sva si skuhala večerjo (v družbi lovskega psa), se stuširala, poskusila vsak dve domači rakiji in se ob zvokih bliskanja in  hude nevihte potopila v spanec. Spala sva v majhnih lesenih hiškah, ki so velikosti šotora. Notri je ležišče in to je to. Težava nastane takrat, ko se recimo ulije (seveda se je takoj, ko sva prišla midva) in je potrebno nahrbtnike spraviti noter. Načrtovalci hišic očitno nimajo veliko izkušenj s podobnimi projekti in vse kar bi bilo potrebno narediti je, da bi streho na eni strani hišice podaljšali in tako pridobili suh prostor za prtljago. No spalo se pa je. Nadaljevanje sledi…

Zvin gležnja.

September 01, 2010 Avtor: admin Kategorija: fizkultura

No včeraj pa sem po dolgem času doživel precej hud zvin gležnja. Z Blažem sva nameravala tečt na Orle in narediti nekaj vaj na trim stezi v Sostru. Začela sva s hojo in pogovor je potekal nekako tako:

Blaž: “A bolj peš si zastavil danes”?  (tekaška šala)

Jaz: “Ma ja sej veš prvih nekaj minut, da se ogrejeva. Sploh pa, da se še moj prst (ki je itak že poškodovan) malo ogreje.”

Blaž: “Ja itak, sej jest tud vedno začnem s hojo, da se ogrejem”

Jaz: “AAAAAAAAA, auuuuuu, aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa (padec po tleh in zvijanje ter tuljenje po moji oceni kakšne pol minute do minuto)

Stopil sem na korenino, ki se je odlomila in pod njo je gleženj ostal brez opore in se sunkoviti zvil.  Rezultat pa si lahko ogledate spodaj. Sedaj ždim doma in se lahko premaknem največ do stranišča. Na srečo imam vse pri roki, ha,ha,ha. Pa še Mojco imam doma, ki mi pomaga.  Aja, prek kratkim mi je Miloš po intervenciji mame pripeljal bergle, ki jih pošilja Milena. Hvala vsem.