Eko katun Vranjak – Planinski dom Krivi Do – Lisa – Trešnjevik.
Drugi dan sva se zbudila v megleno in precej hladno jutro. Po obilnem in odličnem zajtrku v katunu sva se ob 7:45 odpravila naprej. Po nekaj sto metrih hoje sem opazil, da Mojca močno zaostaja in mi nekaj maha. Aha, oba sva pozabila palice. Mimo planinskega doma Bjelasica sva počasi napredovala proti Trešnjeviku. Vreme je bilo oblačno in na trenutke je padlo tudi nekaj dežja. Na poti sva videla kar nekaj katunov in konje, ki so se pasli na pašnikih. Prišla sva do planinskega doma Krivi Do kjer je bilo veliko borovnic. Pot sva nadaljevala pod vrhom planine Lisa vendar zaradi vse močnejše oblačnosti nisva videla praktično nič. Na poti sva nabirala jagode in si predstavljala kako naj bi izgledala pokrajina okoli naju. Okoli 16 ure sva prispela do prelaza Trešnjevik. V gostišču/prenočišču Eko dom Trešnjevik pri Ljubiši in njegovem psu Baku (nisem vedel da huskiji ne lajajo) sva popila eno rakijo, ko je začelo močno deževati. Sprijaznila sva se, da je najbolje, da prenočiva pri njemu in se drugi dan odpraviva naprej. Ljubiša nama je pripravil (bolj pogrel) okusne domače dobrote in popoldan je minil v opazovanju vremena, vremenske napovedi na televiziji in kramljanju z Ljubišo. Seveda moram omeniti, da se v lepem vremenu od Eko doma odlično kot na dlani vidi Komove, ki pa jih midva niti slučajno nisva uspela videti od blizu. Zvečer naju je razočarala še vremenska napoved, ki je tudi za drugi dan napovedala slabo vreme, še posebno v hribih. Kaj moremo sva si rekla in se po tuširanju prijetno utrujena zavalila v posteljo. Odločitev je padla, jutri se peš vrneva v Kolašin, kajti rajši hodiva kot pa, da čakava lepše vreme. Še vedno se lahko vrneva z avtom in osvojiva Komove. Oči so se začele zapirati…
