Čudovita gora nad Jezerskim z razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe
Pogled na Virnikov Grintovec s poti.
Že kakšen teden nisem bil na Jezerskem. Čas je bil, da ga zopet obiščem. Vse bolj mi je všeč. Za razliko od obleganih turistično-pohodniških krajev je Jezersko veliko bolj osamljeno in se sploh ne trudi privabiti množice turistov. Še vedno ne vem ali ne znajo ali nočejo. Danes sva se z Mojco povzpela na Virnikov Grintovec. Snega je malo in zima je popolnoma izgubila moč. Gora pa naju je res prijetno presenetila. Pot je prijetna in zanimiva in zelo sva uživala. V trenutku, ko stopimo na vršni greben se odkrijejo res čudoviti razgledi naokoli. Na poti je v zgornjem delu pri prečnici v levo potrebno biti malo bolj previden, drugače pa ni kakšnih drugih težav. Ob predpostavki, da imate dobro obutev, ki prime na snegu in ledu.
Na začetku poti je bilo zeleno kot spomladi.
Kmalu je bilo potrebno zagristi v strm klanec.
Na meji z Avstrijo se je pokazala zima.
Na strmi poti je bilo tudi nekaj ledu in previdnost ni bila odveč.
Razgled v dolino na poti.
Prihod na greben.
Še prečnica v levo pa sva na vrhu.
Lovljenje sončnih žarkov na vrhu.
Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Dolina na levi je Ravenska Kočna na desni pa Makekova Kočna.
23. 12. 2012
Avtor: admin
Kategorija: hribolazenje
Komentar (1)
Turnosmučarska otvoritev sezone. Kdor čaka dočaka
Denis in vrh Male Mojstrovke v ozadju.
Najmanj 10 let sem govoril, da si bom nabavil turno smučarsko opremo. Vedno je prišel na vrsto kateri drug športni pripomoček. V zbirki pa jih je že kar veliko. Letos pa sem se dokončno odločil in si nabavil vse potrebno. Še največ pomislekov sem imel glede snega, ki ga kronično primanjkuje. Spraševal sem se, ali ga bo v prihodnosti v naših planinah sploh še dovolj? Ljudje žal, s povečano hitrostjo uničujemo planet in s tem spreminjamo vremenske razmere. Po tem, ko sem imel vse potrebno, sem moral najti še nekoga, ki bi šel z mano. Zmenil sem se z Denisom, ki mi je povedal, da danes nameravajo Miha, Rok in Majki na Malo Mojstrovko. Odlično, bom pa za začetek turno smučarske kariere začel z Mojstrovko. Tako sva se z Denisom iz vrha Vršiča pognala s smučmi proti vrhu Male Mojstrovke. Glede na to, da se nisva hotela preveč utruditi sva izbrala klasično pot. Na začetku sva hodila s smučmi bolj zaradi tega, da se malo navadim, kasneje pa sva jih nosila na nahrbtniku. Na vrhu sva bila kmalu in v sončnem vremenu sva uživala v razgledih naokoli. Po sončenju sva se spustila v dolino. Pod vrhom je bila smuka odlična, le paziti je bilo potrebno na skale, ki so gledale iz snega. V srednjem delu je bil sneg že dodobra zmehčan in razmere so se precej spremenile. Pri spustu sva srečala Miho, ki je v dolini pustil Roka.Le ta je zaradi premalo spanca rajši odkrival sosednje vzpetinice in gazil po snegu. Vmes sva morala prečiti še ruševje, ki je gledalo ven iz snega. Snela sva smuči in prečila ruševje. Od sedla naju je čakal še spust po strmini do ceste. Tu so bile razmere zopet bolj ugodne. Bilo pa je potrebno amortizirati vse kuclje in “špure” prehodnih smučarjev. Smuko sva zaključila na klopci kjer sva se sončila in uživala v lepoti gora. Kasneje se nama je pridružil še Rok in na koncu Miha. Otvoritev smučarske sezone je lepo uspela. Upam le, da bo zapadlo še veliko snega v gorah.
Tukaj se po potrebno pognati gor.
Pogled na Špik in Škrlatico.
Na vrhu Male Mojstrovke. V ozadju pa Velika Mojstrovka.
Spust z vrha. Denis zalaga.
Opa, čaka naju lepa strminca.
ki pa sva jo hitro prevozila.
Še opremo zložimo in letimo.
22. 12. 2012
Avtor: admin
Kategorija: hribolazenje, smučanje
Ni komentarja →
Vrh na severozahodnem grebenu Kočne.
Vsekakor najlepši pogled na Kokrsko in Jezersko Kočno.
Preden se vreme zopet poslabša sva jo z Marjanom včeraj odkurila pogledat na greben Kočne. Iz Jezerskega sva se napotila proti Velikemu vrhu. Na poti sva srečala le turnega smučarja, ki sva ga srečala že v nedeljo na Golem vrhu. Pot pa je bila kar razgibana. Zaradi suhega snega je bil vsak korak nestabilen in potrebno je bilo vključiti vse možne stabilizatorje telesa. Deli poti so spihani in skoraj brez snega, medtem, ko je v zadnjem strmejšem delu pred in pod sedelcem veliko napihanega snega. Na nekaterih delih se nama je pošteno udiralo najmanj do kolen. Na vrhu so kraljevali zoprni sunki vetra in mraz, ki pa nama niso pokvarili čudovitih razgledov na vse strani. Sledil je še hitrostni spust v dolino in za nama je bilo zopet lepo popoldne v gorah.
Veter je s sedelca pometel sneg in pošteno zasul pot.
Zato pa ga na sedelcu ni skoraj nič ostalo.
Na vrhu je bilo pa lepo.
Na vrhu so bile tudi tankovske enote.
Velika Baba in Rinke
Pogled na Košuto.
14. 12. 2012
Avtor: admin
Kategorija: hribolazenje
Ni komentarja →
