Pogled z Golega vrha na Jezersko.

Včeraj smo praznovali rojstni dan nečaka Jake. Zato sva se z Marjanom na Jezersko odpravila nekoliko pozno. Avto sva zaradi svežega snega  morala pustiti pri koči lovske družine Jezersko. Nisva imela veliko časa in z zelo hitrim korakom sva jo popihala skozi Ravensko kočno. Drugi razlog za najin hitri tempo pa je bil mraz. Bilo je kar pošteno pod ničlo in v kolikor sva se hotela ogreti  sva morala pošteno pospešiti. Hitro sva se ogrela in kmalu sva bila na Jenkovi planini. Nadaljevala sva proti vrhu kjer naju je pričakal čudovit razgled in toplo sonce. Po kratkem premoru sva se spustila nazaj do avta kjer je termometer kazal -12 stopinj C. Sonce in sveži suh sneg sta v gorah res prava kombinacija. Upam še na kakšno pošiljko.

Sonček prodira čez gozd.

Jenkova planina v soncu.

Marjan še malo pa sva na vrhu.

Marjan je prispel na vrh kjer je pošteno mrzlo.

Lep pogled na Veliko babo, Rinke, Skuto, Grintovec, Kočno.

Krožna pot na Kriško goro. Iz Golnika čez Gozd do koče. Od koče na Tolsti vrh in čez Ježo nazaj v Gozd.

Greben Kriške gore. V ozadju Tolsti vrh in Storžič.

Danes sva skočila na Kriško goro. Zanimalo naju je koliko je snega višje v gorah. Parkirala sva pri bolnici Golnik. Najprej sva se povzpela do vasi Gozd in naprej po klasični markirani poti proti koči na Kriški Gori. Snega je malo in pot je na nekaterih delih tudi malo poledenela. Spremljalo naju je precej oblačno vreme in upala sva, da se bova na vrhu uspela srečati s prijateljem soncem. Pri koči sva zavila desno in po grebenu nadaljevala proti Tolstem vrhu. Začelo je še lepo mrzlo pihati in temperatura se je kar lepo znižala. Doživela pa sva tudi nekaj sončnih trenutkov, ko naju je obsijalo sonce in sva lahko videla sosednji Storžič in Košuto. No, ti trenutki so bili res kratki ampak zato zelo dobrodošli. Na Tolstem vrhu se nisva dolgo zadržala in že kmalu sva jo šibala v dolino. Snega je bilo ravno toliko, da je lepo amortiziral korak in potrebno je bilo paziti le na posamezne korenine in skale. Spustila sva se do vasi Gozd in krog je bil sklenjen. Med spustom je začelo tudi snežiti in bilo je lepo pravljično. Hitro sva odkorakala še do Golnika in s pomočjo čarobne palice sva se kmalu znašla pri Janiju, ki nama je postregel gobovo juho, žgance, štruklje, pomfri, brinjevček…

V vasi Gozd se je odprl pogled na Kriško goro in dve kravi, ki sta se sprehajali zunaj po snegu.

Prvič se je pojavilo sonce, juhuhu.

Prepovedan prehod v levo.

Pojavilo se je sonce in Mojca od sreče telovadi.

Pogled v dolino. Sonce poskuša prebiti oblačno skorjo.

Na vrhu naju je objela megla.

Opa, za trenutek se je pokazal Storžič.

Kratko obdobje sonca št.2

…in zopet megleno.

Noge so bile že utrujene in Mojca se je želela odpeljati v dolino kar s tem Fiatom. Ključi so bili itak v ključavnici.

Krožna pot na Grmado iz Mačkovega grabna čez Setnico mimo kmetije Pr’Mehačk. Spust do Kmetije Gonte in nazaj v Mačkov graben.

Na vrhu Grmade ponoči, ko te obdaja le tema.

Včeraj sva se že v temi odpravila na najin priljubljen vrh Grmado. Vzela sva čelne svetilke in v popolni temi in tišini naredila krožno pot. Bilo je res lepo in zanimivo saj še nikoli nisva po tej poti hodila ponoči. Na grebenu so drevesa že oblečena v belo obleko in vse skupaj ponoči izgleda precej pravljično. Na vrhu je pihal mrzel veter a sva kljub temu nardila nekaj zanimivih fotografij.

Le kdo živi v tej hiši?

Na grebenu so se drevesa že ovila v bel plašč.

Na srečo pa sva imela dobro osvetlitev.

Borovci so že dobili bel plašč.

Na vrhu je bilo res lepo in zaradi vetra tudi mrzlo. V daljavi pa lučke v Ljubljani.

Pri spustu je bilo treba paziti na korak.