Tek na Cicelj iz Senožet.

Sv. Miklavž

Sv. Miklavž v daljavi in meglicah.

Danes sem razmišljal kam bi odtekel, da se mi ne bi bilo potrebno ves čas izogibati padlim drevesom. V nedeljo sva se z Mojco peš odpravila na Svetega Miklavža iz Senožet. Pot je bila relativno malo zasuta z drevjem in posledično sem se danes odločil, da jo preizkusim še v teku. Začel sem na parkirišču pri osnovni šoli in kmalu sopihal v hudi strmini v gozdu. Na srečo v vmesnem delu pred vasjo Velika vas strmina popusti in to sem izkoristil za lovljenje potrebnega kisika. Peš pot na koncu vasi zopet zavije v strmino v gozdu. Tukaj me je zopet dobro navilo in kar pošteno sem se namatral do izravnave pod cerkvijo. Sledil je še kratek a zopet strm del in že sem bil pri cerkvi. Ta del poti je potekal brez težav. Hitro sem se vrnil nazaj do markiranega razpotja kjer pa sem zavil rahlo desno v smeri markirane poti na Cicelj. Tukaj pa se je že začelo komplicirati. Podrta drevesa, razmočen teren, blato, veje in vse ostalo kar te onemogoča pri normalnem teku. Gozdarji so že na delu in pridno pospravljajo padla drevesa. Kmalu sem bil na grebenu Ciclja kjer sem do vrha tekel po poti, ki je bila za spremembo precej nepokrita z drevesi. Za trenutek sem se ustavil na klopci na vrhu in že sem drvel v dolino. Na razpotju sem zavil levo in se po lovski stezici začel spuščati nazaj do vasi. Joj, tukaj pa je bilo res veliko akcije. Povsem razmočen teren, spet padla drevesa in velika strmina so botrovali precej divjemu spustu kjer sem si uspel tudi strgati tekaške pajkice. Sledilo je še srečanje z mladim psom, ki kot ponavadi ni ubogal lastnice in že sem bil nazaj v vasi. Podrav kokošim in sledil je še uživaški spust v dolino. Po eni uri in osemnajstih minutah sem bil nazaj pri avtu. Nabralo se je 8,63 kilometrov in 635 metrov vzpona. Čeprav ne dolga, pa je pot precej strma, in ti v razmočenem terenu pobere kar nekaj energije.

tek na Cicelj

GPS sled teka

Še malo pa bom gor. Strmina ne popušča.

Na vrhu pa čudovit občutek kot ponavadi.

Pogled na Veliko vas.

cicelj

Kratek počitek na vrhu Ciclja.

Strma pot v dolino. To bo veselje.

Pomlad je že tu.

kokoši na paši

Prosta paša.

21. 02. 2014 Avtor: admin Kategorija: tek

Zasnežena Struška.

Blizu vrha. V ozadju Golica in talni plazovi.

Včeraj se slišiva z Matjažem in se hitro dogovoriva za turco v varne konce. Odpraviva se na Struško izpred doma Pristava v Javorniškem Rovtu. Snega je trenutno veliko in smuči natakneva takoj pri parkirišču. Avtomobilov je že zgodaj zjutraj veliko in pričakovala sva množičen obisk. Matjaž se požene v hrib kot bi se mu kam mudilo. Kasneje spozna, da nisva na Evropskem mladinskem prvenstvu in tempo se normalizira. Na planini Pusti rovt se odpre pogled na Golico. Snega je res veliko in na Struški ga še nisem videl toliko. Med hojo naju spremljajo oblaki. Še sreča, kajti sonce bi nama močno ujužilo sneg. Med potjo Matjaž naredi še prerez snežne odeje in kmalu sva pri pastirski koči na Belski planini. Sledi še vzpon proti vrhu kjer pa močno piha. Borovci so preoblečeni v sneg in pokrajina je res zanimiva. Na vrhu se ne zadrživa dolgo in hitro odsmučava nazaj. Sledi počitek na soncu pri koči in spust nazaj na Pusti rovt. Od tam pa po cesti in pašnikih nazaj do doma Pristava. Super turca s prehojenimi 1049 metri višinske razlike.

Na planini Pusti Rovt.

Pogled na vrh in malce oblačno vreme.

Snežni borovci.

Še malo pa bova.

Pogled na Stol kjer močno piha.

Spust se začenja.

Zasneženo, zasneženo

Belina povsod naokrog.

Spust na Pusti Rovt. Bilo je že razrito.

GPS sled

15. 02. 2014 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Lom dreves v Polhograjskih Dolomitih.

Počeni borovci povsod v Polhograjskih Dolomitih.

Dopoldan sva delala in se po dvanajsti na hitro odločila, da izkoristiva sonce in preveriva stanje gozda v okolici nama ljube Grmade. Že ob prihodu v dolino potoka Ločnica nama je bilo jasno, da je škoda v gozdu velika. Na poti na Grmado je ogromno polomljenega drevja. Spodaj v dolini pa je huje kot zgoraj. Gozd je precej uničen in kar nekaj časa bo potrebno, da se bo obnovil. Povsod ležijo polomljene veje, počena debla bukev, smrek, bora…Uspela sva ujeti nekaj sonca, kar naju je zelo razveselilo. Več sonca te dni bi res prišlo prav.

Počeni borovci 2.

Ali je to možno. Kaže se sonce. JUHUHU.

Na vrhu je polomilo drevo na katerem so tablice.

Double selfie

Zopet lom

Polomljene veje na poti.

Sončenje na drevesu.

Sončenje na drevesu2

Izruvano drevo. Tudi tega je veliko.

Hopa, precej sva se sklanjala.

13. 02. 2014 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje