Ponoči je res padel sneg in nujno sva morala malo v hrib, da sva začutila pravo zimo. Snega ni veliko. Okrog 30 cm, a je popolnoma suh. Ker sva dolgo spala in sva bila pozna so nama že zgazili pot. Še dobro saj sva pozabila gamaše. Naredila sva klasičen krog iz Mačkovega grabna na na Tošč in Grmado. Vrnila sva se po grebenski poti čez Setnico v dolino. Bilo je res pravo zimsko vzdušje in upam, da ga bo v prihodnje zapadlo še kakšne pol metra.

Letos še ni bilo pravega mraza. Včeraj sva se po dolgem času uspela povzpeti še na en zanimiv vrh. Že nekajkrat sem na spletu zasledil lepe fotografije s Kamniškega dedca. Dopoldan sva malo podaljšala spanec. Ob pogledu na sonce pa sva se hitro odpeljala v Kamniško Bistrico. Povzpela sva se po markirani poti, ki pelje na Kamniško sedlo. Na razpotju sva zavila desno na nemarkirano pot, ki pelje na Zeleniške špice. Bilo je lepo, mirno in v prijetnem klepetu sva hodila ter zgrešila pot, ki se odcepi desno proti tolmunu. Po kakšnih dvajsetih minutah se nama je posvetilo, da sva zgrešila pot, ki pelje na Kamniškega dedca. Opazila pa sva novo pot, ki se prav tako odcepi desno. Spustila sva se do tolmuna in predvidevala, da pot preči pobočje in pripelje nazaj do lovske koče. Imela sva srečo. Pot je prečila pobočje in res počasi pripeljala nazaj do lovske koče. Vse bolj je pihalo in kar zdelo se nama je, da naju na grebenu čaka mrzel severni veter. Pri koči naju je pozdravil zlati prinašalec in njegova lastnica. Stopila sva na pot za kočo in zagrizla v strmino. Strmina je res prava in veter je postajal vse močnejši. Morala sva si nadeti kapo, rokavice in dodatno zaščito proti vetru. Vse bolj je pihalo a midva se nisva dala motiti. V trenutku, ko sva prišla na greben pa so se odprli res lepi razgledi na vse sosednje vrhove, sedla in doline. Sonce naju je obsijalo in veter se je vse bolj krepil. Sledil je še kratek skokec na vrh in že sva uživala v gorskih lepotah vse naokrog. Na žalost je tako močno pihalo, da sva se res morala hitro spustiti v zavetrje. Na spustu sva morala biti previdna, kajti malo snega je prikrilo marsikatero koreninico na kateri ti lahko hitro zdrsi. Ker pa je bil sneg suh, ni bilo prave panika. Od koče sva se tokrat spustila naravnost dol in bila kmalu na markirani poti. Še hitri spust in odšla sva na zasluženo kavico v kočo. Lep dan na pravem severnem vetru. Napoved za sneg v naših krajih?

Marjan se spreminja v vse bolj zagrizenega tekača in danes sva skupaj odtekla na Krim. Naredila sva klasično krožno po Kramarci gor in čez Strmec dol. Temperatura je bila za zimske dni zopet previsoka in posledično sva se fino savnala na poti. Premagati je bilo treba 810 višinskih metrov na samo 4,7 kilometrih. Marjan je pričakovano pometel s strmino, ki pa naju je vseeno lepo nadihala. Na poti sva srečala kar nekaj pohodnikov. Na žalost pa naju na vrhu ni pričakalo sonce. Sledil je spust čez Strmec, ki na začetku ni preveč strm, v drugem delu pa se izkaže za vrednega svojega imena. Navdušen nad spusti sem letel čez gmajno, medtem, ko je Marjan nad spusti malo manj navdušen. Izmikala sva se kamnom, skakala čez luknje, vključiti pa sva morala tudi zavorne ploščice. Srečno sva pritekla v dolino in za nama je bil odličen trening v naravi. Še kdaj.