Tek na Krim. Tokrat z Marjanom.
Na vrhu Krima. Res kratek premor in letiva nazaj.
Marjan se spreminja v vse bolj zagrizenega tekača in danes sva skupaj odtekla na Krim. Naredila sva klasično krožno po Kramarci gor in čez Strmec dol. Temperatura je bila za zimske dni zopet previsoka in posledično sva se fino savnala na poti. Premagati je bilo treba 810 višinskih metrov na samo 4,7 kilometrih. Marjan je pričakovano pometel s strmino, ki pa naju je vseeno lepo nadihala. Na poti sva srečala kar nekaj pohodnikov. Na žalost pa naju na vrhu ni pričakalo sonce. Sledil je spust čez Strmec, ki na začetku ni preveč strm, v drugem delu pa se izkaže za vrednega svojega imena. Navdušen nad spusti sem letel čez gmajno, medtem, ko je Marjan nad spusti malo manj navdušen. Izmikala sva se kamnom, skakala čez luknje, vključiti pa sva morala tudi zavorne ploščice. Srečno sva pritekla v dolino in za nama je bil odličen trening v naravi. Še kdaj.
Rineva v strmino. V resnici je bolj strmo kot izgleda 🙂
Na vrhu naju je pričakalo oblačno in temačno vreme.
Marjan teče navzdol na delu poti, ki je zaradi kamnov nevaren za kakšen zvin.
Tukaj je še svetlo.
Sonce je zginilo in v gozdu je postalo malo bolj temačno.
