No, marsikaj so že morali pretrpeti gojzarji, ampak nikoli pa se mi še ni v podplat zapičil žebelj iz I svetovne vojne. Na dvodnevni turi v Julijcih sem očitno pohodil žebelj, ki sem ga odkril šele naslednjič, ko sem odšel v hribe. Glede na izgled vsekakor ni novejše izdelave. Verjetno ga je uporabljala vojska v I svetovni vojni. V kolikor kdo zbira stare žeblje naj se javi (:

Žebelj iz I svetovne vojne

Zjutraj vstanem, uredim nekaj stvari, pogledam skozi okno in sonce že močno seka. Kdaj, če ne danes? Spakiram in že letim po avtocesti na Gorenjsko. Odločil sem se za Kukovo špico, ki sem jo že pred leti opazoval s Slemena. Vreme je bilo naravnost fantastično in ob 11:40 sem zagrizel v strmino. Pot najprej vodi skozi čudovit gozd, v katerem kraljujejo rumeni macesni. V drugem delu poti pa naletimo na malo večje težave imenovane melišče. Na dveh delih je možno kombinirati in malo poplezati skozi skalne skoke, drugače pa pot vodi po melišču, ki je na trenutke prav zoprno. Na vrhu sem stal ob 14:10 in lahko sem se razgledoval na vse strani. Kadar pa se je potrebno matrati gor po melišču nas čaka žur pri spustu. In res sem dobesedno oddrvel v dolino. Posnel sem tudi kratek film, ki je prikazoval spust, vendar sem na koncu ugotovil, da nisem dobro pritisnil na gumb in posnel sem nulo. Sledil je sprehod po macesnovem gozdu in ob 16:16 sem bil pri avtu. Noge napumpane, srce veselo in že drvim domov.

Čudovita narava me je takoj prevzela in kot nor sem šibal proti vrhu.

Vse višje, vse lepše.

Kdo pa je tole takole naložil eno na drugo?

Še malo pa sem na vrhu.

Na vrhu, juhuhu. prijetno utrujen, pojem tri jabolka in nekaj orehov.

Pogled na Sleme.V ozadju Kepa.

Desno lahko vidimo Špik.

Pogled na slavni amfiteater.

Na poti navzdol pa čudovita igra sonca in dreves.

V nedeljo sva se z Mojco odpravila na Košutnikov turn. Dan je bil prekrasen in ugotovila sva, da je jesen v planinah res čudovita. Odtenek zelene se spremeni v rumeno rjavega in ob lepem sončnem vremenu se prične čisti užitek.

Najprej sva prispela na planino Dolga njiva od koder se pot nadaljuje levo. Tukaj je trava še zelena.

Hitro sva napredovala proti vrhu, ki ga lahko že vidimo v ozadju.trava je že spremenila odtenek.

Proti vrhu je treba malo uporabljati roke.

Na vrhu pa čudovit pogled proti vrhovom Karavank. V ozadju pa lahko vidimo Triglav.

Na vrhu sva se posončila in pošteno razgledala naokoli.

Bilo je ravno dovolj snega, da sva se lahko tudi kepala.

Čudovit razgled na Kamniško-Savinjske planine.

Pogled v dolino.