Kukova špica, 2427 m

Zjutraj vstanem, uredim nekaj stvari, pogledam skozi okno in sonce že močno seka. Kdaj, če ne danes? Spakiram in že letim po avtocesti na Gorenjsko. Odločil sem se za Kukovo špico, ki sem jo že pred leti opazoval s Slemena. Vreme je bilo naravnost fantastično in ob 11:40 sem zagrizel v strmino. Pot najprej vodi skozi čudovit gozd, v katerem kraljujejo rumeni macesni. V drugem delu poti pa naletimo na malo večje težave imenovane melišče. Na dveh delih je možno kombinirati in malo poplezati skozi skalne skoke, drugače pa pot vodi po melišču, ki je na trenutke prav zoprno. Na vrhu sem stal ob 14:10 in lahko sem se razgledoval na vse strani. Kadar pa se je potrebno matrati gor po melišču nas čaka žur pri spustu. In res sem dobesedno oddrvel v dolino. Posnel sem tudi kratek film, ki je prikazoval spust, vendar sem na koncu ugotovil, da nisem dobro pritisnil na gumb in posnel sem nulo. Sledil je sprehod po macesnovem gozdu in ob 16:16 sem bil pri avtu. Noge napumpane, srce veselo in že drvim domov.

Čudovita narava me je takoj prevzela in kot nor sem šibal proti vrhu.

Vse višje, vse lepše.

Kdo pa je tole takole naložil eno na drugo?

Še malo pa sem na vrhu.

Na vrhu, juhuhu. prijetno utrujen, pojem tri jabolka in nekaj orehov.

Pogled na Sleme.V ozadju Kepa.

Desno lahko vidimo Špik.

Pogled na slavni amfiteater.

Na poti navzdol pa čudovita igra sonca in dreves.