La Palma: 2. dan – Los Quemados – Faro de Fuencaliente. (14.03.2012)
Dan užitka, počitka, hranjenja in tudi hoje.
Zbudila sva se v prekrasen dan. Končno sva se lahko razgledala kje sva in kako lep vrt imava. Privoščila sva si kavico in ugotovila, da naju je prejšni dan kar precej utrudil. Vzela sva nahrbtnik in se odpravila v trgovino. No, to pomeni, da sva morala narediti približno 200 višinskih metrov do Los Canarios. Na poti mimo vulkana Antonio sva presenečena naletela na čredo kamel. Sprehajala sva se mimo obsežnih vinogradov, ki pa so malo drugačni kot pri nas. Trta je namreč zelo blizu tal in izgleda povsem drugače. Oborožena z živežom sva se mimo kamel spustila nazaj do najinega apartmaja in se pošeno okrepčala. Sledilo je poležavanje na vrtu, preučevanje karte, dremanje, kavica in brezdelje. Za popoldnanski izlet pa sva se odpravila peš do skrajnega južnega dela otoka imenovanega Faro de Fuencalinte, ki je oddaljen kakšnih 7 kilometrov. To je uradno tudi začetek poti GR 131, ki pelje čez celotno hribovje otoka. Najprej sva hodila po širokem kolovozu vulkanskega peska, ki se kasneje spremeni v urejeno peš pot, ki vijuga med vulkanskimi kamni in peskom. Na trenutke se počutiš kot bi hodil po puščavi. Čeprav ves čas vidiš morje in se zdi vse skupaj precej blizu pa sva kar še nekaj časa hodila do morja. Pot je vodila tudi mimo vulkana Tenegui, ki je nazadnje izbruhnil leta 1971. Na koncu sva se ohladila v oceanu vendar samo do kolen. Veter je preveč pihal in voda je bila vsekakor premrzla za kopanje. Sledila je še pot nazaj. Zvečer sva si privoščila slastno večerjo s steklenico lokalnega vina pridelanega iz grozdja med katerim je vodila tudi današnja pot. Pred spanjem sva še preučila načrte za trodnevni pohod, ki naju je čakal v naslednjih dneh. Ugotovila sva tudi, da naju je rahlo zažgalo sonce in bova morala biti v naslednjih dneh bolj previdna.
Do odhoda na Faro de Fuencaliente sva počivala na vrtu kjer naju je grelo sonce in hkrati hladil vetrček z morja.
Mojca in kamela sta izmenjali nekaj besed. Kamela ima zajtrk pred sabo, Mojca pa ga mora še kupiti v trgovini.
Pogled na Los Quemados kje sva v zgornjem delu vasi prebivala midva. Naokrog je vse polno trte, ki pa je amlo drugačna od naše. Predvsem se bolj drži tal.
Široki kolovoz pod vulkanom Tenegui, ki pelje proti morju se kasneje spremeni v peš pot. Povsod je ogromno vulkanskega pesk in prahu,
Sva že na peš poti, ki pelje proti morju in svetilniku na skrajnem južnem delu otoka.
V daljavi se že vidi svetilnik. Še malo pa bova tam.
Na koncu naju je čakala luštna plažica kjer sva se odpočila in namočila noge v oceanu.
Vulkanski pesek, morje in črni topli kamni.
Nazaj naju je lepo obsijalo sonce medtem, ko sva vijugala med vulkanskimi hribčki.
V apartmaju sva si skuhala obilno večerjo in se pripravila na napore v naslednjih dneh.
