Arhiv za ‘La Palma’

La Palma: 10 dan – Kamp La Rosa – Santo Domingo de Garafia – z avtobusom v Barlovento. (22.03.2012)

April 22, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, La Palma, pohodi

strmina

Dolgi kilometri poti in strmi klanci so zahtevali svoj davek. Počasi sva začela čutiti kolena, ki bila res obremenjena in po bolečinah sodeč se nama je bližalo vnetje patelarne tetive. Kmalu po tem, ko sva zapustila kamp La Rosa naju je čakala soteska Izcagua v katero sva se morala spustiti po strmi poti. Takoj sva začutila bolečino pod pogačico in zdelo se nama je, da danes ne bo možno prav dolgo hoditi. Kljub temu sva lepo napredovala in prišla v naselje Las Tricias, kjer uspeva drevo Drago, ki je nekakšna lokalna znamenitost. Začela sva se spuščati proti morju in kmalu naletela na Cuevas ali po domače jame v katerih so živeli prvotni prebivalci Kanarskih otokov imenovani Guanches. Preden so prišli Španci in jih vse poklali ter zasužnjili so naseljevali Kanarske otoke in bili organizirani v nekakšnih manjših kraljestvih. Zadnja dva otoka, ki so ju Španci osvojili, sta bila La Palma in Tenerife. Razlog za najdaljši upor so bile ravno visoke gore, ki so nudile zatočišče staroselcem pred napadi španske vojske. Staro ime za La Palmo je bilo Benahoare. Okoli zapuščenih jam so si ljudje uredili majhne hišice/prebivališča, ki služijo kot dom oziroma vikendi. Midva sva nadaljevala pot in se morala zopet spustiti in dvigniti preko vsaj dveh sotesk in, ko sva počivala v borovem gozdu sva ugotovila, da bo verjetno potrebno kmalu narediti kakšen bolj konkreten počitek. Hodila sva še kakšno uro in pol in prišla v Santo Domingo de Garafia. Tukaj je padla odločitev, da se z avtobusom odpeljeva v Barlovento kjer si poiščeva prenočišče in se odpočijeva. Sledila je res zanimiva vožnja z mini avtobusom, ki je potekala po ozkih cesticah v naseljih in včasih precej pri robovih prepadov.No v Barloventu sva ugotovila, da obstaja le en hotel, ki je oddaljen sto višinskih metrov višje in dva kilometra naprej od avtobusne postaje. Odpeketala sva do hotela Romantica. Romantica je bil klasičen hotel višje kategorije s fitnesom, bazenom, natakarji v oblekcah, veliko Nemcev in restavracijo. Midva sva ga uporabila predvsem za to, da sva se naspala in odpočila. Imeli pa so tudi dobro točeno pivo in samopostrežni zajtrk, kjer sva se pošteno najedla.

Kuhinja v kampu La Rosa

Zjutraj sva si v outdoor kuhinji pripravila zajtrk in popila kavico.

barranco

Komja sva se zbudila pa morava že dol po strmem klancu v sotesko.

Mojca in klanec

Mojca sopiha navzgor po klancu. Izstop iz soteske.

vulkanske stene

Zanimive vulkanske stene v soteski.

drago

Zanimivo drevo Drago, ki jih imamo pri nas v lončkih.

cuevas

Jame v katerih so živeli domorodci.

soteska

Zopet soteska in strmine.

Sladoled v Santo Domingo de Garafia.

Osvežilni sladoled je pa res pasal. Tukaj sva vstopila na avtobus.

La Palma: 9 dan – Centro de Servicios (kamp) – začetek Barranco de Angustias – taxi do EL Time – z avtobusom v Puntagordo. (21.03.2012)

April 17, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, La Palma, pohodi


marko in mojca ob reki Rio Taburiente

Zbudila sva se v sončno jutro ob svitu. Medtem, ko sem čakal, da se iz šotora prikobaca Mojca je sonce že osijalo prve vrhove in bilo je kot v pravljici. Najprej sva pozajtrkovala in uživala v prebujanju narave. Sledilo je pospravljanje šotora in odhod. Ustavila sva se še pri reki kjer sva že na sončku uživala v prelepem jutru. Nazaj na izhodišče sva se vrnila po drugi poti in tako sklenila krožno pot znotraj nacionalnega parka. Na poti so naju je spremljal borov gozd in potočki, ki pritečejo z vrhov. Srečala pa sva tudi precej turistov, ki jih posebni taxi pripelje na Mirrador de Los Brecitos na višino 1030 metrov. Od tam je kakšno uro hoje do kampa. Po svoji stari navadi sva jo mimo Los Brecitos mahnila peš in se sama spustila do izhodišča. Gozd je počasi izginil in sonce je začelo močno nažigati. V precejšnji vročini sva se sprehajala mimo nasadov papaje, pomaranč in manga. Po kar napornem spustu po strmem terenu sva prišla do včerajšnjega izhodišča kjer sva poklicala taxi. V spremljavi ACDC, ki so kot kaže priljubljeni tudi na La Palmi smo se najprej dvignili iz soteske in se nato zopet spustili ter ponovno dvignili do najine postojanke El Time. Tukaj sva na terasi zopet užila radosti (kava, torte, pivo) in se še ravno v pravem trenutku odpravila do avtobusne postaje. Ravno je prihrumel bus in vkrcala sva se za via Puntagorda. V Puntagordi sva izstopila tam kjer je bila postaja. No, kamp pa je bil kakšnih 100 višinskih metrov in 2 kilometra oddaljen od postaje. Še malo hoje in končno kamp. Kamp deluje po ekoloških principih kar pomeni, da ima za stranišče latrino, elektriko pridobiva na sončne celice, tuši so leseni, voda se zbira v rezervoarjih, odpadke pa se zbira ločeno. Aja, pa cena za nočitev na osebo je 5 EUR. Poleg tega pa ima še luštno kuhinjico na prostem in kamin. Kje pa je trgovina? Ja trgovina pa je zopet nazaj dol in tako sva se zopet odpravila dol in nazaj gor. Zvečer sva si skuhala večerjo in najbrž mi ni treba poudarjati, da sva zaspala kot top.

kamp caldera de-taburiente

Ob jutranjem svitu sem že lomastil naokoli. Mojca pač ne.

Sonce je obsijalo vrhove

Zjutraj pa so na sporedu takoj čudoviti prizori.

caldera-de-taburiente vrhovi

Joj kako je bilo lepo.

bor v calderi de taburiente

Na poti pa najini prijatelji borovci.

pot

Šibava naprej po lepem gozdu. V ozadju pečine.

Mojca na mostu

Na poti so tudi lepi potočki, ki se zlivajo po skalah.

špičke v Calderi

Ena najhujših parcel v Calderi.

Sadni nasadi.

Tukaj pa na veliko gojijo sadje.

Sprehod med sadnimi drevesi.

Sprehod med sadnimi drevesi.

papaja

Papaja.

puntagorda

Puntagorda

Parcela v kampu.

Zopet gneča v kampu. 🙂

La Palma: 8 dan – Barranco de las Angustias – Caldera de Taburiente (Centro de Servicios – kamp) – Hoyo Verde in nazaj v kamp. (20.03.2012)

April 15, 2012 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, La Palma, pohodi

Po čudoviti soteski Barranco de Angustias do kampa v osrčju narodnega parka Caldera de Taburiente

caldera de taburiente

Pogled na gorsko "steno" okoli nacionalnega parka Caldera de Taburiente, ki sva jo prehodila nekaj dni nazaj.

Počitek je dobro del a že je prišel dan odhoda. Zjutraj sva se vkrcala v taxi, ki naju je odpeljal na izhodišče. Izhodišče je bil začetek soteske Barranco de las Angustias po kateri priteče reka. Pot je potekala tik ob vodi. Na nekaj mestih se soteska precej zoža in ponuja res fantastične poglede na okolico. Res sva uživala v zmernem vzponu ob rečici navzgor. Najin cilj je bil Centro de Servicios kjer je dovoljeno kampiranje. Obiskovalci imajo na razpolago vodo in wc. Uporaba kakršnegakoli ognja pa je strogo prepovedana. Ob 14h sva bila pri centru kjer sva v čudoviti okolici postavila šotor. Malo sva pomalicala, se odpočila nato pa že začela pogledovati proti vrhovom. Markirana pot je namreč vodila naprej žez reko tik pod stene vršacov na višino 1450 metrov. Tam iz vrhov priteče kristalno čista voda, ki se nabira v lepem tolmunčku. Imenuje se Hoyo Verde in je ena izmed najlepših toč v Calderi. Po tem, ko sva se osvežila in ohladila ob tolmunu sva se spustila nazaj v kamp. V družbi Florjana, Nemca, ki je bil poleg naju edini gost v kampu, sva pojedla še kosilo/večerjo. Kasneje sva odšla še malo ob reko in uživala ob zvokih vode ter ptičkov. Družbo nama je delal še zajček, ki se je prišel napiti vode. Noč se je spustila nad kamp in v soju zvezd sva potonila v spanec. Šotor je bil tokrat na ravni in mehki podlagi iglic in spala sva kot ubita.

barranco-de-las-anguistias

Začetek poti po soteski Barranco de las Angustias.

barranco-de-las-anguistias2

Na nekaterih mesti se soteska zelo zoža. Markirana pot tukaj zavije desno na pobočje.

barranco-de-las-anguistias3

Mojca se med velikimi kamni prebija naprej.

barranco-de-las-anguistias4

Vode ni veliko in prečkanje ne predstavlja nobenih težav.

Tukaj pa je voda popolnoma rdeča.

barranco-de-las-anguistias

Tukaj pa se združita dve manjši rečici in vode je malo več. Dokler jo zopet ne preusmerijo v kanale.

kaktusi na poti

To pa je naravni most iz kaktusov.

malica

Končno zaslužena malica v kampu.

Hoyo Verde

Pot proti Hoyo Verde. Odpirajo se čudoviti pogledi.

Razgled Caldera de taburiente

Kakšni razgledi !!! Joj sej tam sva pa hodila pred nekaj dnevi.

hoyo-verde

Hoyo Verde, eden izmed najlepših kotičkov naokoli. Vodo lahko piješ kar iz tolmunčka.

Pogled na Caldero

Čudovit pogled na prehojeno pot.

Kje vse zraste bor, to je noro.

v kampu

Proti večeru sonce sije samo še na vrhove.