La Palma: 8 dan – Barranco de las Angustias – Caldera de Taburiente (Centro de Servicios – kamp) – Hoyo Verde in nazaj v kamp. (20.03.2012)

Po čudoviti soteski Barranco de Angustias do kampa v osrčju narodnega parka Caldera de Taburiente

Pogled na gorsko "steno" okoli nacionalnega parka Caldera de Taburiente, ki sva jo prehodila nekaj dni nazaj.

Počitek je dobro del a že je prišel dan odhoda. Zjutraj sva se vkrcala v taxi, ki naju je odpeljal na izhodišče. Izhodišče je bil začetek soteske Barranco de las Angustias po kateri priteče reka. Pot je potekala tik ob vodi. Na nekaj mestih se soteska precej zoža in ponuja res fantastične poglede na okolico. Res sva uživala v zmernem vzponu ob rečici navzgor. Najin cilj je bil Centro de Servicios kjer je dovoljeno kampiranje. Obiskovalci imajo na razpolago vodo in wc. Uporaba kakršnegakoli ognja pa je strogo prepovedana. Ob 14h sva bila pri centru kjer sva v čudoviti okolici postavila šotor. Malo sva pomalicala, se odpočila nato pa že začela pogledovati proti vrhovom. Markirana pot je namreč vodila naprej žez reko tik pod stene vršacov na višino 1450 metrov. Tam iz vrhov priteče kristalno čista voda, ki se nabira v lepem tolmunčku. Imenuje se Hoyo Verde in je ena izmed najlepših toč v Calderi. Po tem, ko sva se osvežila in ohladila ob tolmunu sva se spustila nazaj v kamp. V družbi Florjana, Nemca, ki je bil poleg naju edini gost v kampu, sva pojedla še kosilo/večerjo. Kasneje sva odšla še malo ob reko in uživala ob zvokih vode ter ptičkov. Družbo nama je delal še zajček, ki se je prišel napiti vode. Noč se je spustila nad kamp in v soju zvezd sva potonila v spanec. Šotor je bil tokrat na ravni in mehki podlagi iglic in spala sva kot ubita.

Začetek poti po soteski Barranco de las Angustias.

Na nekaterih mesti se soteska zelo zoža. Markirana pot tukaj zavije desno na pobočje.

Mojca se med velikimi kamni prebija naprej.

Vode ni veliko in prečkanje ne predstavlja nobenih težav.

Tukaj pa je voda popolnoma rdeča.

Tukaj pa se združita dve manjši rečici in vode je malo več. Dokler jo zopet ne preusmerijo v kanale.

To pa je naravni most iz kaktusov.

Končno zaslužena malica v kampu.

Pot proti Hoyo Verde. Odpirajo se čudoviti pogledi.

Kakšni razgledi !!! Joj sej tam sva pa hodila pred nekaj dnevi.

Hoyo Verde, eden izmed najlepših kotičkov naokoli. Vodo lahko piješ kar iz tolmunčka.

Čudovit pogled na prehojeno pot.

Kje vse zraste bor, to je noro.

Proti večeru sonce sije samo še na vrhove.