Prejšnjo nedeljo sva si zaželela lagoden kolesarski izlet in odpravila sva se na Slavnik. Vzpon sva začela v Kozini in se po lepem makedamu ( zgornji del je malo bolj divji ) pripeljala do koče na Slavniku. Vzpon nama je vzel okoli uro in 15 minut.

Pri koči sva “pospravila” jabolčni zavitek in zaradi velike gneče hitro odbrzela v dolino.
Nadaljevala sva po markirani poti v Prešnico in se vmes vrgla v visoko in mehko travo, ki naju je popeljala v rahel dremež in odklop možganov.

Na poti nazaj sva se ustavila na čudovitem južnem pobočju Slavnika in nabrala timijan. Sedaj mi visi v kuhinji in kadar kuham, samo zagrabim vejico in že je v loncu ali toastu ( v toastu se znajde še slavni paradižnik papavero, sir in bazilika.) V Kozini sva spila še dva kapučina, ki sta bila za razliko od ljubljanskih “lužic” prav okusna. Ah kako prijetno…

Danes sem šel iz Kamnika na Krvavec s kolesom. Prikolesaril sem vse do nadmorske višine 1750 m, 100 metrov pred vrhom me je ustavila tabla, ki prepoveduje vožnjo s kolesom na privatni zemlji. Spoštoval sem željo lastnika. Ne razumem sicer kako je to privatna zemlja, če se na njej nahaja smučišče, ampak ok. Pozdravil sem krave in odbrzel v dolino. Tura je precej zahtevna ( 65 km in 1.400 m nadmorske višine ). Do vrha sem rabil 3 ure, za vrnitev pa 1 uro. Vozil sem Trek 6500 ( mountain bike ). Prehitevali so me “specialkarji”, ki pa niso mogli tja kamor sem šel jaz. Na poti sem spil 3 litre vode in doma pojedel 2 krožnika gobove juhe in kruh. Po večerji pa sem “odbil” še 2 ledeno mrli pivi. GULP!

Hmm, energije je bilo še nekaj.

Kolesarji nismo zaželjeni.

Zvoh v ozadju.

Bilo je poletje 2008, ko sva se odpravila na krajše počitnice na Dugi Otok. V pristanišču v Zadru sva utrujena in zasanjana čakala trajekt. Medtem, ko je trajekt pristajal sva stala 10m stran od avta na katerem sva imela kolesi. Obrneva se in glej ga zlomka mojega kolesa ni več na avtu. “Mare lej tvojga kolesa ni več gor” je rekla Mojca in adrenalin mi je špricnil na vse strani. Kaj pa sva mogla, bil je zadnji trajekt in bil je petek. Vsedla sva se v avto in odpeljala na otok. Pazite na svoje kolo kajti lahko vam izgine v trenutku. DOBESEDNO ! No, kolo pa je vseeno imelo na števcu 800km, vsaj nekaj.(:

ja je bil fajn