Včeraj sva prekolesaraila 72 km po čudoviti Notranjski. Začela sva v Postojni in se  skozi gozd vzpela pod Javornike. Od tam sva se skozi “odbito” pokrajino med pašniki skozi vas Juršče  spustila na pivško stran in si ogledala področje presihajočega Pivškega jezera. Žal je bilo jezero prazno. Nadaljevala sva skozi Pivko po cesti proti Ilirski Bistrici do vasi Narin, kjer sva se srečala z Marjanom in Gordano. Na kmečkem turizmu Pri Andrejevih smo si privoščili kosilo in se imeli fino. Po kosilu sva odkolesarila nazaj proti Pivki in se skozi vasi Slavina, Prestranek in Rakitnik vrnila v Postojno. Notranjska je super, ni kaj.

[Show slideshow]

Včeraj sva začela s kolesarsko sezono 2010. Dva dni sva čistila in pripravljala kolesa in se včeraj končno odpravila na prvo vožnjo. Začelo se je precej nesrečno saj sem zlomil plastično zaponko na nahrbtniku. Nahrbtnik sem položil na sedež v avtu in veselo zaloputnil z vrati. Nesrečna plastična zaponka je počila kot za šalo. No, nadaljevalo se je malo bolje, kajti ugotovil sem, da sem pozabil hlače. Kaj moremo, odpravil sem se kar v spodnjem perilu. Skratka, nekaj klasičnih začetnih malenkosti, ki so pa itak stalna spremljava podobnih odprav.

Prekolesarila sva cca. 45 km po okoliških hribčkih ČS Sostro. Iz Polja v Sostro. Naprej do Sadinje Vasi in iz Podmolnika na Javor, spust do zaselka Pečar in naprej na Debenji vrh ( po domače Debn vrh ). Spust v Kašelj do Zaloga in čez Zajčjo dobravo nazaj v Polje. Tura je do vzpona na Debn vrh primerna za vsakogar, pri vzponu in spustu z Debnega vrha pa bi nekateri neizkušeni in malce manj pripravljeni rekreativci lahko imeli težave. Tukaj je dobrodošlo tudi gorsko kolo. Na vrhu Debn vrha je razgledni stolp s pogledom na Ljubljano in rodno grudo Polje. V kolikor ne obvladate teh krajev tako dobro kot mi domorodci, si nabavite zemljevid Ljubljana in okolica, PZS   1:50 000. Karli iz Maribora bi rekel “le pritisnite pedalke”.

[Show slideshow]

Danes sem se odpravil v bližnje Polhograjske dolomite, ki jeseni lahko res izgledajo lepo. No nisem imel preveč sreče s soncem. Sem pa v svojem tavanju po gozdnih labirintih, poteh, hribčkih, koreninah, skalah ( na eni sem se s kolesom na rami skoraj zvrnil v dolino ) našel gozdne sadeže. Nabral sem nekaj kostanja in lepe primerke marel. Večji del marel je ža zaplaval v olje. NJAM.

Jabčki in znak. Kr tako.

Mačkov graben in v ozadju Polhograjska gora.

Gozdne dobrote