Iz Mozirja na Dom pod Smrekovcem

Čudovit vzpon po dolini potokov Ljubija in Štajerska Kramarica na Dom pod Smrekovcem. Spust v dolino ob potokih Krumpah in Ljubnica v Ljubno ob Savinji.

Pogled na Dom na Smrekovcu.

Ja nič, danes pa se bova nekam zapeljala z avtom. V okolici Ljubljane sva prebrcala že vse možno in nujno sva morala narediti kakšen krog kjer še nisva vrtela pedalk. Odpeljala sva se čez Črnivec v Mozirje in tam pustila avto. Odkolesarila sva naprej do Ljubije in se po cesti ob potoku Ljubija začela vzpenjati v smeri vasi lepa Njiva. Najprej sva kolesarila po asfaltni cesti, ki ima toliko flik, da ne veš točno ali se sploh še lahko kvalificira za cesto. Ves čas sva sledila potoku. Vzpon je bil res prijeten. Vožnja ob potoku in zelenju dreves je res nekaj najlepšega za kolesarja. Po nekaj kilometrih se je asfalt končal in zapeljala sva na makadam. Le-ta se je kmalu postavil pokonci in naklonina v tem delu je res tista prava. Trdo sva morala držati krmilo in potiskati pedalke, da sva splezala iz najhujšega. Vse bolj sva bila navdušena nad skrito sotesko potoka, ki je postajala vse bolj ozka in zanimiva. Že dolgo se nama ni zgodilo, da bi naju tako lepo presenetila soteska, za katero nisva še nikoli slišala. Na poti je le nekaj hišic, nič prometa, zelenje in žvrgolenje ptic. Po tem, ko sva pribrcala mimo izvira potoka Ljubija se je cesta zožala in z obeh strani so se pojavila še skalovja, ki so pričarala gorsko vzdušje. Bilo je res fantastično kolesariti v klanec v takem okolju. Počasi sva prišla do odcepa kjer se pridruži cesta, ki pripelje iz smeri vasi Bele Vode. Spet asfalt za kratek čas, kasneje pa ponovno osamljeni makadam. Cesta je postala bolj ovinkasta in bližala sva se križišču na Kramarici. Tam se lahko spustiš v Črno na Koroškem, midva pa sva se usmerila levo proti Domu na Smrekovcu. Sledilo je še kakšnih 300 višinskih metrov vzpona do doma in že sva bila tam. Pod domom ob cesti levo je nastal pravi piknik prostor kjer se družine pripeljejo z avtomobili, štirikolesniki, motorji…Na travniku postavijo šotore, zložijo hladilne skrinje, kurijo ogenj, pečejo mrtve živali in se zabavajo. Ne vem ali gre za uradno dovoljeno prakso na tem delu zemljišča ali pa so si ljudje zopet odtrgali košček narave zase. Nasploh je potrebno biti od Kramarice naprej precej previden. Avtomobili, motorji in štirikolesniki postanejo precej bolj pogosti in kot vedno se najde šofer, ki lahko s precejšnjo hitrostjo pripelje v ovinek in te naloži na avto. Pri domu sva popila radler, ki je bil res vrhunsko hladen in je zacvrčal po grlu. Sledil je spust nazaj do prvega križišča kjer sva se spustila desno navzdol proti Ljubnem ob Savinji. Najprej je letelo po rebrastem makadamu kar nama ni bilo najbolj v veselje. Kasneje, ko sva pripeljala na asfalt pa je sledil res uživaški spust. Asfalt je bil gladek, ovinki ravno pravi in kot bi mignil sva bila v Ljubnem. Od tam pa sva se po glavni cesti zapeljala nazaj v Mozirje. Sledila je hidracija v lokalnem bifeju in vožnja domov. Lep, ne predolg krogec, z vzponom od Mozirja do Doma pod Smrekovcem, ki je na nekaterih mestih pošteno strm. Dolg je 47 km, povzpne pa se za cca. 1400 metrov. Vsekakor priporočam vožnjo ob potoku Ljubija in Štejerske Kramarice. Do naslednjič. 🙂

Začela sva v Mozirju in se začela vzpenjati iz kraja Ljubija po cesti ob potoku Ljubija.

Zaenkrat se peljeva še po asfaltu. Postaja vroče.

Kmalu je asfalt zamenjal makadam.

Ki je bil na nekaterih mestih res strm.

Na srečo sva ob cesti srečala čudovite hiške krite z leseno kritino. To vidiš redko.

Makadam pa kar noče popustiti.

Sedaj pa sva blizu izvira Ljubije. Vstopava v čudoviti svet potoka Štajerska Kramarica. Potok se vije ob ozki cesti med pečinami kar pričara gorsko pravljično vzdušje.

Prišla sva iz soteske in za kratek čas se je pojavil asfalt.

Portret mojega črnega vranca Trek 520

Sva že blizu doma na Smrekovcu.

Ker se bližava Smrekovcu se je tudi povečalo število smrek. Na srečo so še zdrave in jih še ni napadel lubadar. Koliko časa še?

Piknik

Mojca pred kočo.

Spuščava se v dolino. Zaradi avtomobilov ima makadam precej reber. Pri veliki hitrosti moraš res dobro držati krmilo drugače te vrže s kolesa.

V ozadju lepi gozdovi in res je užitek kolesariti v taki naravi.

Spust v Ljubno ob Savinji.

V Mozirju sva rehidrirala.