Na Sveti Ožbolt od doma in nazaj čez Puštal in Topol v Ljubljano

Cerkvica Sveti Ožbolt na na 847 metrih nadmorske višine.

Sobota, lep dan. Čas za kolesarski izlet v Polhograjske Dolomite in Škofjeloško Hribovje. Iz Trnovega sva se odpeljala po PST do Dolgega Mosta in naprej do Dobrove. Na cesti do Polhovega Gradca naju je prehitel psihopat v črnem terencu, ki je mimo naju švignil vsaj 120 na uro. Ob tem pa je glasno hupal v smislu odmaknite se vsi s ceste. Zadnje čase se mi zdi, da se število psihopatov na cesti povečuje. Ne vem točno kje je vzrok, a lahko bi bilo vse skupaj povezano s tem, da današnje stanje v družbi proizvaja vse več takih osebkov. Zdi se mi, da jih lahko srečaš že praktično povsod. V Polhovem Gradcu sva zavila navzgor proti Črnemu vrhu. Na odcepu za Sveto Jedrt in Petačev graben sva zavilo desno. Začelo se je sproščeno kolesarjenje brez psihopatov za volanom. Kmalu sva naletela na dovoz do potoka po katerem sva se lahko spustila do vode. Voda je ob zadnjih poplavah naredila nekakšno nizko mini jezerce kjer se lahko celo skopaš. Midva se nisva skopala ampak samo malo namočila noge v mrzli vodi. Po tem, ko sva se prijetno ohladila, sva nadaljevala s prijetnim vzponom po Petačevemn grabnu. Na odcepu v desno sva sledila makedamu, ki pa je postal strm. Sicer ne preveč grob makedam zahteva kar nekaj pritiskanja v klanec. Na vrhu sem bil pošteno premočen. Počakal sem Mojco in ob čudovitih pogledih na Tošč sva se spustila v Selo nad Polhovim Gradcem. V vasi sva zavila levo proti Svetemu Ožboltu. Na začetku rahel vzpon se je kasneje zopet prekvalificiral v strm kolovoz, ki je bil za najine gladke profile kar lep zalogaj. Pribrcala sva do zaselka in se po asfaltu najprej spustila, potem pa še malo povzpela do cerkvice. Vreme je bilo odlično, ne peveč vroče, in razgledi so bili daleč naokoli. Sledil je čudovit spust v dolino Hrastnice. Nadlajevala sva čez Puštal do Sore in se usmerila do stare postojanke pri Legastji. Po manjšem okrepčilu je sledil vzpon na Topol, spust v Hrastenice in kmalu sva bila doma. Turca je lepa, premagati je potrebno kar nekaj konkretnih klancev. Dolga je 77 km in se po Garminovih izračunih povzpne za cca. 1300 metrov. Do naslednjega pedeliranja. 🙂

Vstop v Petačev graben kjer je voda pred leti precej uničila cesto.

Smerokaz naju usmeri desno.

Čofotanje po vodi sledi.

Na vrhu vzpona se odprejo lepi pogledi na vas Selo nad Polhovim Gradcem.

Vzpona po strmem makedamu je konec. Šibava proti Ožboltu.

Mojca me lovi.

Majhna pika med travniki.

Preden pa prideš do vrha se je treba še malo potruditi.

Na vrhu se pa le položi 🙂

Ležanje na travi in razgledi naokoli.

Pa ga poženva dol.