Smučarska vročica na Blegošu, prvi del.

Začetna flanka pod vrhom.
Zima kar ni hotela popustiti in razmere so bile iz dneva v dan boljše. Z Matjažem sva se zmenila za eno kratko jutranjo. Iz Škofje Loke sva se odpeljala do vasi Potok na severni strani Blegoša. Zasnežena cesta, ki vozi do vasi nama je takoj ponudila nekaj čudovitih razgledov na zasneženo pokrajino in videlo se je , da so razmere odlične. Ravno prav mraz in suh sneg. Parkirala sva v vasi in se takoj mimo hiš zagnala v bližnje bregove. “Špura” ni bila čisto sveža, a dovolj, da je bilo napredovanje lažje. Matjaž je priklopil v visoko prestavo in kot blisk sva se povzpela po gozdu do koče. Ves čas je bil sneg suh in bilo ga je dovolj, da sva se res veselila smuke v dolino. Pred vzponom na vrh sva srečala še tri druge smučarje, ki pa so se povzpeli po Matjažkovi grapi. Sledil je še vzpon na vrh kjer pa je kar lepo pihalo. Hitro sva se pripravila in odsmučala po severni strani nazaj do vasi Potok. Smuka je bila odlična in bila sva popolnoma navdušena. Vse do vasi sva vriskala in nemoteno divjala med drevesi in štori, ki pa so bili vsi lepo pokriti s snegom. Hitro sva bila pri avtu kjer sva ugotovila, da sva ulovila odlične razmere, ki jih na Blegošu res ni bilo dolgo časa. Takoj sva se strinjala, da bo v tej zimi potrebno še kdaj na Blegoš. V kolikor bodo razmere to seveda dopuščale.

Vzpon proti koči je potekal precej hitro.

Ris z Blegoša. 🙂

Koča ima nekaj snega.

Pogled na Julijce na vrhu.

Šibava dol. Juhuhu.

Vijugava med drevesi.

Noriva med štori.

Skačeva čez kupčke, ni da ni.