Iz Polja čez Mali Lipoglav na Turjak in Sveti Ahac
V iskanju manj prometnih kolesarskih poti
Včasih ni lahko najti nove zanimive in neprometne poti, ki kolesarju omogočajo najlepše kolesarske užitke. Tokrat mi je lepo uspelo skombinirati nekaj že poznanih lokalnih poti in nastala je nova tura do Turjaka. Včeraj sva se z Mojco z gorskimi kolesi s sprednjim vzmetenjem odpravila iz Polja in najprej odkolesarila do Sadinje vasi. Tam sva se usmerila proti Repčam. Po nekaj kilometrih sva zavila levo in se začenjala vzpenjati proti vasi Brezje pri Lipoglavu. Konkretna strmina naju je lepo ogrela in kmalu sva bila na makadamu. V kolikor nisi želel stopiti s kolesa je bilo na nekaj odsekih potrebno pošteno pritisniti. Makadam naju je pripeljal do vasi Mali Lipoglav kjer sva se začela spuščati proti Zgornji Slivnici. Na naslednjem križišču sva zavila desno in se skozi vas spustila do vznožja Magdalenske gore. S spustom sva nadaljevala po desni strani. Makadam je kmalu postal gozdna pot, ki pa ni predstavljala večjih težav. Na poti je potrebno biti previden le na nekaj delih s koreninami in skalami. Spust se je končal v vasi Hrastje pri Grosupljem. Po asfaltni cesti sva prečila avtocesto in zavila levo. Še kakšen kilometer po cesti in zopet sva zavila desno v gozd. Gozdni makadam naju je pripeljal v Grosuplje. Od tam sva nadaljevala v smeri Turjaka. Po kakšnem kilometru sva zavila levo in se po makadamu ob koruznih poljih odpeljala do vasi Spodnja Slivnica. Po prehodu čez železnico je sledil kratek strm vzpon po soncu, a hitro sva bila v zavetju gozda. Tabla naju je opozorila na prisotnost medveda. Ker dobro veva, da v gozdu prava nevarnost preži v tisočkrat manjši obliki kot je recimo klop, sva brezskrbno nadaljevala vožnjo čez čudovite zelene gozdove. Vožnja do vasi Rožnik je bila res prekrasna in zadnje čase res prijetno odkritje. Brez prometa, veliko dreves, ohranjenim makadamom, tišino, rožicam in vsem kar si kolesar lahko zaželi. Nadaljevala sva po malce bolj grobem kolovozu do vasi Male Lipljene in naprej do vasi Škocjan. Tam sva se priključila na asfaltno cesto Grosuplje – Turjak. Po asfaltu sva bila hitro na Turjaku. V Roziki sva se napojila in malo odpočila. Nazaj sva se najprej spustila po glavni cesti Kočevje-Ljubljana in po kakšnih dveh kilometrih zavila desno ter začela z vzponom na Sveti Ahac. Pred leti sem se že povzpel do cerkvice in v spominu sem imel res strm vzpon. Še vedno je strm, le da je pot še dodatno razrila voda in je vzpon precej otežkočen. Nekako sva le prebrcala in prehodila vzpon. Za nagrado sva na vrhu lahko uživala v miru in tišini. Privoščila sva si nekaj sliv in hruško. Bila sva edina obiskovalca. Spustila sva se po severni strani kjer poteka peš pot in Grosupeljska kolesarska pot. Tudi ta del je razrila voda in zelo prav bi prišlo polno vzmeteno kolo. S trdaki pa sva se spuščala res počasi in previdno, nekajkrat pa sva tudi sestopila in nadaljevala peš. Hitro sva bila spet na kolesih in vasi Veliki Ločnik. Od tam sva se spustila do vasi Medvedica kjer pa sva na makadamu uzrla lisico. Imel sem še ravno toliko časa, da sem jo fotografiral. Res je bila prava gozdna lepotica in bila sva navdušena nad videnim. Skozi vasi Gornji Rogatec, Vrbičje, Št. Jurij in Ponova vas sva med koruznimi polji prispela nazaj v Grosuplje. Čez Grosuplje sva odkolesarila ob potočku in napadla klanec, ki naju je pripeljal nazaj do vasi Mali Lipoglav. Od tam pa sva se samo še spustila čez Pance nazaj na ljubljansko stran in naprej čez Vevče do Polja. Res čudovita tura, ki sem jo čez dva dni malo spremenjeno ponovil še z Marjanom. Dolga je približno 74 km in se povzpne 1.400 metrov.
Lep pozdrav, je opcija dobiti GPX track za to kolesarsko traso.. Hvala ti vnaprej. Lp David
1