Nova tura po Posavskem hribovju

Maj 14, 2017 Avtor: admin Kategorija: kolesarjenje

Na planinskem domu Ušte-Žerenk sva spila en radler in malo predahnila.

Komaj sem čakal vikend. Napovedovalo se je nestabilno vreme a vseeno je kazalo, da bo med dežjem mogoče ujeti tudi sončna obdobja. V soboto sva res komaj čakala, da odkolesariva nekam v zeleno. Avto je zadnje čase popolnoma pri miru kajti najraje odkolesariva kar od doma. Tokrat sva se zopet napotila proti vzhodu. Najprej sva čez Zalog odkolesarila do Jevnice. V Jevnici sva prečila Savo in se iz Senožeti začela vzpenjati proti Veliki vasi. Sonce je močno pripekalo in v gozdu je bilo res soparno. V Veliki vasi sva nadaljevala desno proti vasi Hrib nad Ribčami. Vzpon je postajal vse bolj strm. Kmalu sva prišla do ceste in križišča. Tabla za planinski dom Ušte naju je usmerila levo. Opa, takoj sva naletela na šestnajst procentni klanec, ki nama je še dodatno ogrel noge. Na koncu klanca, ki ni bil dolg sva na križišču naletela na tablo, ki je usmerjala levo na Svetega Miklavža. Na svetem Miklavžu sva bila že velikokrat peš. S kolesom pač ne. To je bil nemudoma razlog za odločitev, da se povzpneva do cerkvice. Le-ta pa se nahaja povsem na vrhu hriba in kar lepo sva morala pritiskati, da sva prikolesarila tik do cerkve. Malo sva se razgledala in ugotovila, da marsikje tudi malo dežuje. Nemogoče pa je bilo ugotoviti iz katere smeri se bo pojavila nevihta. Spustila sva se nazaj do križišča in tokrat nadaljevala naravnost proti planinskemu domu Ušte – Žerenk. Skozi zelen gozd sva se še malo povzpela in kmalu sva bila pri domu. Natakarica je ravno čistila teraso in morala sva se usesti pred vhod. Zvrnila sva radler in se malo odpočila. Ugotovila sva, da do danes še nisva slišala za ta planinski dom. Ndaljevala sva z vzponom po makadamu skozi gozd, ki pa je postajal vse bolj strm. Vseeno ne prestrm. Pripeljala sva se do vasi Štance Laze. Gre za mini zaselek dveh ali treh hiš, ki pa so locirane tik nad ogromnim kamnolomom, ki ga lahko vidite iz ceste Ljubljana-Litija. Iz kamnoloma se spušča tudi tovorna žičnica v Kresnice. V vasi sva dosegla najvišjo višino ture, 790 metrov. Iz vasi sva se po makadamu spustila proti Vačam. Po nekaj sto metrih sva prišla do čudovite cerkvice Sveti Florjan. Odprli so se čudoviti razgledi na sever proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Na žalost pa so bili najvišji vršaci v oblakih. Pri cerkvici sva zopet malo počivala. Nadaljevala sva z vožnjo po hribčkih in prikolesarila v Vače. V Vačah sva zavila levo proti vasi Potok pri Vačah. Do Save sva se želela spustiti po soteski, ki sva jo prevozila že enkrat v preteklosti, ko sva se spuščala iz Zasavske Svete gore. Gre za makadam v popolnoma neposeljeni soteski polni zelenja. Kmalu sva bila tam in sledil je spust do vasi Sava. Iz Save sva odkolesarila desno proti Litiji. V Litiji sva si privoščila kavico in nedaleč stran zagledala predsednika evropske nogometne zveze. Ravno se je usedel v avto in s šoferjem sta odbrzela s parkirišča. Odgovor na to, kaj je predsednik evropske nogometne zveze počel v Litiji se je pojavil kasneje. Midva kot predsednik in predsednica države DURIDO imava več časa kot predsednik UEFE in lahko sva v miru spila kavico ter se še malo razgledala naokoli. Pot sva nadaljevala proti Šmartnem ob Litiji. Zavila sva v smeri Besnica in se peljala mimo pokopališča. Tam pa sva naletela na ogromno množico ljudi, ki so prišli na pogreb. Bilo jih je res veliko. Kasneje sva prebrala, da je umrl nogometaš dvoranskega nogometa, ki je bil hkrati tudi slovenski reprezentant. Pogreb je bil verjetno razlog, da je prišel tudi predsednik UEFE. Misterij je bil rešen. Po prijetnem soncu sva nekaj časa kolesarila po ravnem, kmalu pa nadaljevala z vzponom in se povzpela do vasi Trebeljevo. Od tam pa sva po dolini potoka Besnica letela nazaj v Zalog in čez Zadobrovo v Polje. Kljub temu, da sva v teh koncih prekolesarila ogromno terena nama je vseeno spet uspelo odkriti nekaj novih vzponov, spustov, lepih lokacij, ptičkov, dreves, rožic in drugih zanimivosti zaradi katerih rada kolesariva. Prekolesarila sva 85 kilometrov in se povzpela za 1800 metrov.

V Podgradu sva morala prehiteti tovornjak z balami.

Vzpon iz Senožeti proti Veliki vasi ni strm ampak bilo pa je res soparno.

Mojca se je skoraj zapletla v žice električne napeljave. 😉

Katarija

Tukaj pa je postajalo bolj strmo. Še malo pa bo 16 procentni klanec. Bližava se Katariji.

Na koncu klanca. No, ne čisto kajti za tem klancem je še en klanec.

Sveti Miklavž s kolesom.

Vzpon proti Miklavžu.

Tukaj pa je potrebno pošteno pritisniti.

Še malo pa bo. Strmina je huda a ne dolga.

Na vrhu pa zaslužen počitek.

Pogled na Savo v dolini.

Štance Laze

Vzpon proti najvišji točki v vasi Štance Laze.

Travniki cvetijo.

Sveti Florjan.

Ob cerkvici Sveti Florjan so se odprli čudoviti pogledi proti Kamniško-Savinjskim Alpam.

Res je bilo lepo in zeleno.

Limbarska gora

Pogled na Limbarsko goro.

Tiskarna Slovenija.

V Vačah sva naletela na ostanke tiskarne Slovenija.

Pri Litiji sva morala počakati vlak.

Sava ni pretirano narasla.

Zavijava desno proti Besnici.

Komentiraj