Iz Ljubljane v Izolo na poslovilno zabavo družine Zorić

Smo že v Borovnici.

V soboto sva bila povabljena na poslovilno zabavo družine Zorić v Izolsko marino. Barbara in Borut sta se odločila, da skupaj z otrokoma dve leti jadrajo naokoli po svetu in se imajo fino. Res noro hudo. V kolikor ste ljubitelj jadranja in vas zanimajo podobne pustolovščine lahko njihove prigode spremljate na spletni strani www.sailingzana.com ali Facebook profilu. Midva z Mojco sva bolj ljubitelja “zemeljskih avantur” in sva se odločila, da na poslovilno zabavo odkolesariva. Z veseljem sta se nama pridružila še Nina in Marjan. V soboto ob 9h zjutraj smo štartali izpred bloka v Trnovem. Bilo je sveže in napovedan je bil jugozahodni veter. To je pomenilo, da nam bo vso pot rahlo pihalo v prsa. Najprej smo se zapeljali čez Barje do Borovnice in čez Verd do Vrhnike. V Vrhniki smo naredili kratek premor in se odžejali. Sledil je vzpon do Logatca kjer smo zavili na lokalno cesto proti Lazam in se tako izognili prometni cesti. Sonce nas je že lepo grelo, veter pa tudi ni bil premočan. V Lazah smo zavili desno na Planino in se po ovinkih povzpeli še višje proti Postojni. Tam smo si privoščili novo okrepčilo. Na z soncem obsijanem trgu smo lahko opazovali tudi poroko. Po rehidraciji smo nadaljevali v smeri morja in bili hitro v Razdrtem. Nadaljevali smo čez Senožeče in se povzpeli do vasi Rodik. Spustili smo se do Kozine kjer smo se zopet ustavili na kavici. Po Kozini je sledil še rahel vzponček, nato pa spust do Črnega Kala. Med tem, ko smo drveli po klancu navzdol smo v daljavi že lahko opazovali morje. Pri koncu spusta pa smo namesto levo zavili desno. Posledično smo pridelali še kratek vzpon do vasi Stepani. Sledil je strm spust do Rižane. Nadaljevali mso v smeri Kopra in v Dekanih zavili levo na kolesarsko pot Parenzana. Kmalu smo bili v Kopru. Na srečo je Nina že poznala pot do morja. Označitev na kolesarski stezi je precej konfuzna kot je to v naših krajih že navada. Ob morju smo kolesarili do Izole kjer smo se na pomolu pridružili veliki skupini ljudi na poslovilni zabavi. Nina je kmalu odšla, saj je bila dogovorjena s prijateljem. Mi pa smo malo poklepetali z nekaterimi prijatelji in znanci ter si ogledali jadrnico. Impresivna zadeva tale jadrnica. Ker smo imeli kmalu vlak v Kopru sva se počasi poslovila od Barbare in Boruta. V jadralnem klubu smo na hitro skočili še na pivo z Beraneki in Vlahiniči, in že smo drveli nazaj v Koper. Na železniški postaji smo kupili karte in imeli srečo, da ni bilo preveč kolesarjev. Vlak namreč ni imel vagona za kolesa, kar pomeni, da sprevodnik na vlak sprejme le toliko koles dokler je še omogočen prehod med sedeži. Še vedno mi ni jasno zakaj naši vlaki ne ponujajo prevoza s kolesi, ampak v tej deželi me nič več ne more prav močno presenetiti. Čeprav je vožnja trajala dve uri in štirideset minut smo se na vlaku prav fino zabavali. Sledila je samo še vožnja iz postaje v Ljubljani do Trnovega. To pa je bila za naju tudi zadnja noč v Trnovem. Od nedelje naprej sva zopet prebivalca Polja. 😉 Na turci se je nabralo 140 km in približno 1000 metrov vzpona.

Nekdo se je malo norčeval in obrnil tablo na glavo.

Smo že malo višje nad Vrhniko. Marjan narekuje najnovejše trende v kolesarski modni industriji. Na žalost mu svet ne sledi 😉

V Logatcu smo zavili na cesto proti Lazam, ki je veliko manj prometna in za kolesarje prijetnejša.

Vzpon iz Planine po ovinkih kjer so nas prehitevali motorji in vlačilci.

V Postojni smo se drugič ustavili in naredili kratek premor.

V daljavi vidimo Nanos.

Čakamo Mojco in medtem, ko prileti mimo se še malo pošali koga čakamo.

Smo že na Rodiku.

Na Kozini smo se ustavili še na en kofetek in se malo rehidrirali.

Sledil je spust na Črni Kal. Pogled na viadukt.

Letimo dol.

Na srečo smo zavili na Parenzano kjer je kolesarjenje prijetnejše.

Prišli smo v Koper.

In zagledali morje.

Smo že na pomolu kjer poteka zabava. Srečali smo veliko prijateljev s katerimi se že nakj časa nisem videl.

Mojca se je vživela v jadralsko vlogo. Samo za fotografiranje, se razume.

Zaprta cesta med Koprom in Izolo je sedaj res kolesarjem prijazna.

Na vlaku smo se imeli super, čeprav vozi res dolgo. 2 uri in 40 minut.

Ko smo prispeli je bila v Ljubljani že noč.