Iz Stahovice na Veliko Planino v kontrolo snežnih razmer.

Pogled z vrha Velike Planine v dolino.

Z Nino sva se odpravila na Veliko Planino. Avto sva, kot se spodobi, pustila kar pri Kalcitu in jo mahnila navkreber. Najprej sva nekaj časa hodila po eni najbolj obleganih poti naokorog. Kasneje, ko pot zavije levo v hrib se je vse skupaj malo umirilo in začela sva uživati v miru in tišini. Sčasoma se je začela pojavljati snežna odeja, ki pa jo je res samo za vzorec. Ko sva stopila iz gozda naju je pozdravil še mrzel veter. Švignila sva mimo Domžalskega doma in se sprehodila še do Gradišča. Na vrhu je bilo kar mrzlo in pozdravila naju je še manjša snežna ploha. Sledil je povratek v dolino. Ujela sva lep dan. Malo sonca, snežne plohe, mrzlega vetra in nekaj centimetrov snega. No, pa tudi vzpon in spust ni od muh. Potrebno je premagati 1275 metrov višinske razlike. Nina bo nagrajena s kar močnim musklfibrom v stegenskih mišicah. 🙂

Pot je strma in počasi sva prišla do snega.

Opa, na planini pa je že malo bolj zimsko.

Nina je bila vesela, da je na vrhu.

Oblakov je bilo ravno toliko, da so zakrili sonce.