Iz Ljubelja na Triangel.
Test novih psov
Opuščeno smučišče Triangel nad kočo.
Danes sva z Mojco skočila na popoldansko turno smuko iz Ljubelja na Triangel. Po dopoldanskih obveznostih sva se hitro odpeljala na Ljubelj v upanju, da ujameva še nekaj sonca. Nekaj ga je res bilo. Mene pa je predvsem zanimalo kako se bodo izkazali novi psi. Že lankso leto in tudi v letošnji zelo borni smučarski sezoni sem imel občutek, da imam povsem neprimerne pse. Pri večjih nakloninah in trši podlagi so mi le ti res slabo prijeli. Posledično sem izgubljal res ogromno energije, da sem se sploh obdržal na nogah. Sedaj pa sem imel tega zadosti in malo sem preučil kaj je pri psih pomembno. Najprej sem ugotovil, da imam pse preozke. Na vsaki strani mi je še vedno gledalo ven kakšne 4 mm mase, kar je verjetno botrovalo slabemu oprijemu pri hoji prečno čez trde podlage. Prvo sezono neizkušenosti sem pač plačal tako, da sem si kupil preozke pse. Poleg tega se mi je zdelo, da tudi oprijem pri hoji navzgor ni najboljši. Res pa je, da so res dobro tekli po ravnem. Kakorkoli, odločil sem se, da si nabavim pse s 100% najlonskimi dlakami. To naj bi pomenilo boljši oprijem s podlago. Poleg tega pa so še veganske 🙂 Po današnjem preizkusu lahko rečem, da mi novi psi vsaj 40% bolj primejo na trdi podlagi pri hoji v klanec. Res se že veselim naslednjih tur. Samo še nekaj snega mora pasti. Hitro sva bila pri koči kjer me je Mojca počakala. Jaz sem skočil še na Triangel. Na vrhu se mi je ena smučka odpeljala po hribu navzdol. Lahko sem jo samo opazoval in razmišljal kako se bom dol odpravil peš. Na srečo se je kmalu zapičila v mehak sneg in lahko sem jo šel iskat. Spust je potekal po trdi zvoženi podlagi, ki pa je na srečo popolnoma brez kamenja ali drugih nevšečnosti. Zaenkrat. Nujna je pošiljka novega snega. Bilo je kratko a lepo.
Mojca me je počakala pri koči.
Smuka po trdi a na srečo varni podlagi.
Pogled na Centralno grapo, ki vodi na Begunjščico.
Šibava dol.
Kar lepo je letelo.
