Kolesarski krog z ostarelo specialko Kynast.

Na vrhu pri cerkvi.

Pred kratkim se je iz naše hiše odselil sosed. Ob odprtju njegove garaže, ki je ni uporabljal sva odkrila staro specialko Kynast. Kolo nemške izdelave je bilo močno umazano in zapuščeno. Soseda sem prosil, če mi ga podari glede na to, da ga ne rabi. Strinjal se je in postal sem lastnik hudega “old timerja” med kolesi. Porabil sem kar nekaj časa, da sem ga očistil. Zamenjal sem samo trak na krmilu, zavorne in prestavne kable ter zračnice in plašče, ki so bili povsem prepareli. Kolo je bilo potrebno še močno naoljiti in pripravljeno je bilo za kolesarjenje. Do danes sem ga vozil samo po Ljubljani in naredil kakšnih 50 km. Danes pa me je prijelo, da bi ga malo bolj močno pritiskal.Ob 12h sem štartal iz Ljubljane in se preko Polhovega gradca povzpel na Črni vrh do cerkvice na vzpetini. Kolo je vzdržalo pritiske, čeprav je menjalnik že malce utrujen.Po kratkem počitku sem nadaljeval proti Bukovem vrhu in se po strmi asfaltni cesti spustil v Visoko. Na strmini se je pokazalo, da moram nujno zamenjati zavore kajti zavorna pot je znašala vsaj 15 metrov. Čisto preveč. Priključil sem se cesti Poljane-Škofje Loka. Iz Škofje Loke sem odbrzel do Reteč kjer sem se ustavil pri Matjažu v trgovini Gornik. Pridružil se nama je Sebastjan in na hitro smo malce poklepetali. Adijo, in že drvim nazaj proti Ljubljani. No, moj novi prijatelj Kynast se je vse do doma dobro držal in mislim, da sva se lepo spoprijateljila. Malo ga bo potrebno obnoviti pa bo. Prekolesaril sem 75 km s 766 metri vzpona in povprečno hitrostjo 21,1 km/h. Aja, družbo mi je ves čas delal veter, ki me ni in ni hotel zapustiti. Najrajši se je zaletaval v prsa in bok. 😉

Sv. Lenart

Tukaj me je močno premetalo.

Sneg je še v gorah. Juhuhu.

Pri Gorniku uživamo zunaj na klopci.