Sonce in burja na Vremščici. Končno.
Koliko časa že nismo videli sonca v Ljubljani? Danes si je Mojca zaželela nekam kjer ni snega in bova lahko ujela sonce. Odpravila sva se na Vremščico. Ujela sva sonce in pravo spomladansko burjo. Na žalost pa se nisva mogla popolnoma izogniti snegu, ki ga je v senčnih legah ostalo kar še nekaj. Na poti sva srečala tudi simpatično oslovsko družino, ki pa zaradi burje ni zapustila svojega domovanja. Bilo je prijetno loviti sončne žarke in opazovati naravo, ki se le počasi prebuja iz dolge zime.
Sneg s je ohranil v senčnih legah.
Tudi oslovska družina se je skrila pred burjo. Vseeno pa jim je prijalo sonce.
Na vršnem grebenu se je pojavil napihan sneg in burja, ki je premetavala listje sem ter tja.
Snežni vrh pred nama.
Na vrhu sva se posončila.
V Senožečah se je odprl lep pogled na Nanos.
