Iz Ljubljane na Sveti Jakob s kolesi. Odprtje kolesarske sezone.
Mojca pred soočenjem z Jakobom.
Sončna nedelja. Končno. Za smučanje sem ostal brez družbe in zato sem povabil Mojco na kolesarski izlet. Zaradi res dolge zime je bil to prvi v letošnji sezoni in res sva se vsa navdušena odpeljala kar iz centra. Čez Rožnik sva se spustila v Podutik, nadaljevala na Toško čelo in naprej proti Katarini. Bilo je res veliko ljudi in potrebno je bilo kar paziti, da ne zbiješ kakšnega psa ali gospoda in gospo, ki fascinirana nad soncem hodita levo in desno po cesti. Sonce je lepo pripekalo in življenje v gozdu in na travnikih se je res precej razbohotilo. Naletela sva celo na vodni seks žab, ki se množijo kot nore. Kaj kmalu sva bila na Topolu in sledil je kratek spust do vasi Brezovica. Tam je Mojca ugotovila, da naju čaka še kakšen kilometer ali dva vzpona po strmi poti na Svetega Jakoba. Glede na to, da se junija odpravljava na dolgo pot s kolesom ji ni preostalo drugega kot, da se je močno potrudila. Na vrhu je bilo res toplo, razgledi pa do Triglava in Snežnika. Bilo je samo malo preveč ljudi, ki se ob sončnih nedeljah pripeljejo do Katarine in grejo potem paš na Jakoba. Po okrepčilu sva se po zelo strmem makedamu spustila proti Golem Brdu in disk zavore so se razgrele do temperature kjer bi na njih lahko spekel jajca. Sledil je povratek v Ljubljano in krog je bil sklenjen. Za otvoritev sezone res luštna turca.
Na Toškem čelu sva se že lepo ogrela.
Mojca rine v klanec. Zasleduje jo hitri planinec.
Seks v vodi. Hudo ni kaj.
Bilo je res lepo vreme.
Primite pse!!! Mojca leti v klanec…
Tudi jaz sem nekajkrat zasopihal.
Osolnik na desni.
Triglav v ozadju.
Storzic.
