Karanfili, Sjeverni vrh 2460 m
Hribolazenje po črnogorskem delu Prokletij. Od 23.08. do 26.08. 2012
Ponovno vroč dan in vstajanje je bilo zgodnje. Za gorivo sva pojedla nekaj muslijev in se odpravila po dolini navzgor. Na odcepu levo za Karanfile sva zavila v hrib. Bilo je še sveže in ozračje se še ni ogrelo. Zelo hitro sva prišla iz gozda in po kamnitem svetu nadaljevala precej strmo v hrib. Prišla sva do mesta kjer se je že lepo videlo ozek prehod med skalami imenovan Krošnja. Tukaj sta naju dohitela dva mladeniča.Bila sta brata iz Nemčije, ki zelo rada hodita na počitnice v Bovec. Spustila sva jih naprej in nadaljevala v svojem tempu. Hitro sva se prebila čez Krošnjo in tukaj se je začel malo bolj zahteven del poti. Nič hujšega, potrebno je bilo le malo previdnosti in pozornosti pri koraku. Nemška mladeniča sta očitno ocenila, da se v naju skriva več znanja iz izkušenj in sta naju spustila naprej. Kot gamsa sva se zavihtela proti vrhu in kmalu smo bili vsi štirje gor. Tukaj pa se je odprl izreden razgled na gore nad Ropojano. Zaradi sonca, ki nam je svetilo v glavo in dima v ozračju pa vidljivost na žalost zopet ni bila najboljša. Nemca sta odšla dol, midva pa sva še malo uživala na soncu. Sledil je spust in odločila sva se, da bova poizkusila narediti krožno pot okoli Očnjaka v dolino. Markacije sicer obstajajo vendar so slabo vidne. Bližala sva se steni v kateri pa nikakor nisem uspel z očmi najti prehoda. Nato pa nenadoma luknja v steni. Dobesedno. Tukaj gor skozi luknjo bo treba pa ven na plano. Kasneje sva izvedela, da se prehod imenuje Šuplja vrata. Potrebno je bilo splezati kakšne 3 metre vertikale. V pomoč z vrha visi tudi opletajoča jeklenica, ki pa se je iz varnostnih razlogov nisva oprijela. Ko priplezaš iz Šupljih vrat se odpre pogled na okoliške vrhove in dolino po kateri sva se spustila v Grebaje. Čeprav res lepa pot pa je vročina spet naredila svoje. Pošteno utrujena sva na koncu popila že vso vodo. Ob prihodu v Grebaje sva kot šus spila še 1,5 litra mrzle mineralne vode.Sledil je počitek, ohlajanje v sobi, kosilo, kavica…Zvečer sva se ponovno odpravila na sprehod po dolini. Nekje pri drugi jasi sva ležala, brala in uživala v petju ptic. Zvečer so se oči zaprle in pogreznila sva se v sanje…
Zgodaj zjutraj rineva v hrib. Spodaj v dolini se že svetlika.
Počitek na skali. V ozadju meglice,ki so posledica požarov.
Vzpon proti ozkemu prehodu v skalah.
Krošnja in ozek prehod med skalami. Spodaj se vidi dolina Ropojana.
Spominska tabla v Prokletijah. Logar Branko in Čas Maksimiljan sta nesrečno izgubila življenji.
Pogled na vrhove na poti proti vrhu. V ozadu Maja Rosit že v Albaniji.
Še malo pa smo na vrhu.
Na vrhu. Sjeverni vrh.
Sosedni 30 metrov višji Veliki vrh.
Pogled v Ropojano.
Mojca pazi na korak. Spust proti Krošnji.
Pogled v dolino. Špica naravnost je Očnjak.
Ko si že malo zaskrbljen kako se boš prebil čez steno se pojavi THE PORTAL. Po domače Šuplja vrata.
Malo sva morala poplezati.
Pogled nazaj na mesto kjer izstopiš.
Mojca je vesela, da je prišla ven.
Sledilo je še dolgo melišče in razbeljene skale ter pesek.
Kosilo. Njami, njami.
Vse sva pojedla. Hribovci radi jemo.
Počitek ob veliki skali.
